E ckneberšenge prandina sakanaske sakone čhajake thaj čhaveske čorena o čhavoripe kana arakhena pe ki rolja sar prandinake partnera. O čhave ovena gola so ka parvaren thaj ka arakhen e familija but sigate ovena dada, a e čhajenge ko dumo preperela sahno pharipe trujal o kher arakhibe ckne maksme, sose sakana kana si cikneberšenge prandina avena tjak e cikneberšenge khamnipa. Kerela pe lafi bašo neve rolje ki familijarnikani khedin bašo so von naj hazri ki emocijalnikane ,ni fizikane , ni mentalnikane.
Aso pučarkeripe katar 2020. berš, bašo savo ki rotali mesli Sar katar magikani čorolipaski rota ikjardi ano Čakovec ko novembro 2022. berš kerda lafi i ombudsmanka baši čhave Helenca Prinat Dragičević, 40 procentora terne Romanja mukena pumari edukacija sebepi lengo deipe ki prandin, a si thaj čhipote kana von korkori alusaren te den ani prandin ja partnernikano dživdipe sebepi te našen katar našukar familijarnikano hali. O čorolipe savo so pesa anel, našukar dživdipasko than, našajdipe te ovel nesvo privatikano bešipe, ckni edukacijaki digra, kišlo informiribe bašo pumare nijamora thaj lengo pasiviteti si jek katar šerutne karane te anel pe gasavo čhinavipe. Ko pučipe soske sar cikneberšenge činade te den ki prandin thaj te bijanen čhaven, vakjaren kaj gova keren len sose khere najsa len šukar dživdipaske šartora. Sa jek kaj paldija len o čorolipe sose gndisarde kaj ka ovel lenge majlače katar lengo kherutno dživdipe, a palo gova sa lenge sune thaj vizie perena sa.
Baši Romanjengo ekspiriensi ko vakti taro prandinako dživdipe kerda lafi i Višnja Ljubičić, ombudsmanka baši polengo jekhajekhipe, savi so phenda kaj but sigate arakhen pe e čačipasa but poaverčhane katar goja so von gndisarde thaj o hali si lenge jekhajekh sar gova katar so našle: E partneresa niresen te keren kvalitetnikano vjavahari na haljoipe, naj le gajljava lake, sar thaj arka te dikhen e neve bijande maksme pa golese roden arka katar i sasuj ja pe dajatar sose dikhel kaj naj hazri te ovel daj naj len o zarurimo džanlipe. Ko baro gendo čhipote ni resen te keren šukar vjavahari e romeske jeriencar, a naj ni deibe dumo katar o rom thaj golese ovel psiho-fizikano čhelalipe leske rigatar, zoresa seksualnikane vjavaharija, dar katar o rom, laki rezistencija te bijanel pobut čhaven thaj lesko mujalipe te istemalkerel pe kontracepcija.
O terne Romanja nidžanen savo džanlipe si e edukacija bašo lengo avutnipe, a ko lenge jerie da naj edukacija thaj socijalnikane veštine sosa na bi mukena sa pumare čheja te mukel i sikljovni thaj te oven lake saporti te resel dži zarurimo džanlipe. O sikljovne si senzibilizirime bašo lenge problemora, numa o hoši katar sahno pakjaipe, siguriteti thaj e čhajako haljoipe našti te kerel pe dži agor ni ki sikljovni ni ki familija. O jerie e čhajenge save so našen andaro kher thaj kerde pese nevi familija, ko ulavde čhipote, dikhle kaj našalen kontrola thaj naštisaren te dikhen so sa keren thaj kaj naštisaren te den arka, kaj lenge šukar jeriengere lafija si ignoririme, kaj lake amalina ko jekhajekh berša si len majbaro asari upral late katar o jerie, so si čhipota ko lenge berša. Si čhipote kana o čhave save so bijanen lenge čhaja von te len te arakhen len sose von naštisaren te arakhen len, phenda i Višnja Ljubičić thaj džipherda kaj ko proekti baši ternengo zaorarkeripe zaruri si te oven inkludirime thaj lenge jerie. O sa astardo inkludiripe e čhajengo, jeriengo thaj sa e sikljovnake bukjarne ka kerel te dikhljarel pe sa gola tradicionalnikane thaj džender rolje te šaj te keren pe transgeneracijake iranipa thaj te vazdel pe i minsa kaj so ka šaj te astarel pe e polengo jekhajekhipe so ki pobuhli populacija astarela pes. O terne dada lena pumari rolja ko čhavengo arakhipe thaj ko kherutne bukja, a kerela pe lafi baši uče educirime persone terne generacie save so gasavo vjavaharipe astaren le sar standardi sar jekh normalnikano barabarutno dživdipe, phenda i Ljubičić.
I mareba mujal čorolipe thaj i mareba mujali diskriminacija jekh averasa učaren pe, a i edukacija del arka te čhinaven pe o solduj problemora. Goleske kerela sa lafi thaj e džijaneski ombudsmanka Tena Šimonović Einwalter savi so e edukacijasa phandla thaj o bukjarnipe, so si funda te kerel pe ekonomikano biathinalipe sakone terne Romanjake. O educirime džuvlja majlokheste thaj majsigate arakhen buti, retko si len problemi cikneberšenge khamnipasa thaj sigutno deipe ki prandin, si len kontrola ko pumaro dživdipe thaj retko si viktimija kataro čhelalipe.
I detalnikani analiza baši sa o karane save so anena dži cikneberšenge prandina, maškar kolende si o čorolipe, edukacijako čhinavipe, tradicija thaj adetora, astaren avgo thana thaj kerena lafi bašo but pharo hali e Romanjenge savo so si phendžardo thaj ki evropaki digra. E Evropako konsilij thaj i Evropaki komisija baši mareba mujal rasizmo thaj natoleribe definirisarel la sar pobutsektorengi diskriminacija. Ki praksa gova vakjarel kaj o Romanja si diskriminirime ko pobut funde, sar džuvli, palo po nacionalnikano preperipe, ko but čhipote palo po malesko hali so si pendžardo thaj namukli diskriminacijaki funda ki Kroacija.
Phagibe čhavorikane nijamora ko jek si phagibe manušikane nijamora. So si nanijamalo vjavaharipe thaj sar gasavo si zaruri te tretirisarel pe. O pendžaripe thaj e čorolipasko crdipe te resarel pe fundavni edukacija, promoviribe polengo jekhajekhipe thja e žuvljengo zorarkeripe si sar trin klidutne bajroipaske resarina, o UN sar strategijako interes ki peri Agenda bašo ikeribasko bajroipe čuta o namukube cikneberšenge prandina ki sumnaleski digra dži 2023. Berš.
Kana cikneberšenge čhaja ka arakhen pe ki prandin, thaj panda te bijande, ačovel lengo bajroipasko potencijali thaj ni del pe lenge šajdipe te keren pumare edukacijake nijamora. Bijanipe ko fizikano, mentalnikano thaj emocionalnikano našukar vakti, čhavengo arakhibe, ponižime katar o avera thaj o ekonomikano athinalipe kerela len viktimija, a korkori von naj len kapaciteti te keren nesave iranipa. Golese zaruri si lenge deibe dumo katar bajroipasko-edukacijako sistemi, centrora baši socijalnikani buti thaj raštrake institucie save si kate te arakhen lenge nijamora, a zaruri si thaj edukacija e jerienge resarinasa te bajrol lengo terbijatesko thaj edukacijako kapaciteti.
