O Kedipe katar UN ko 2021. Berš kerda diskusija baši inkluzija e lafeskle „čorolipe“ ko kanuni mujal diskriminacija, palo bahani katar ulavdo reporteri baši ekstremnikano čorolipe thaj manušikane nijamora, e belgijako advokati oliviera De Šutera. Ov phenda kaj o čorolipe nikana naj te crdel pe sa džikaj mukel pe te buvljol thaj ni mukel drom e edukacijnake, bašo kherutnipe, bukjarnipe thaj socijalnikane beneficie okolenge kaske so si zaruri. Definirindoj o čorolipe sar negativnikano stereotipi thaj namukin te istemalkeren pe o nijamora phenda kaj o čorole manuša si pobut diskriminirime, sar so si gova kana o manuša save so den buti roden but barvale biografie, o manuša save so den apartmana ni mangen te den len apartmana,o šorole sikle sakana si bangeste informirime baši alusaribe maškaruni sikljovni thaj bit avera egzamplija upral i funda čorolipe.
Ko ombucmanesko raporti baši 2021. Berš vakjarel pe kaj o gendo katar dende rovina baši diskriminacija upri funda katar malesko hali ki sahni populacija majbut si ko kotor taro malesko hali, ki umal taro servisengo aksesi thaj ki umal taro bukjarnipe. O čorole si majdiskriminirime kupa ko sasuitnipe, a i romani kedin si jek kotor katar goja khedin. Ko raporti vakjarel pe kaj i romani etnikani khedin si majdiskriminirime: 46 procentora kataro Roma dživdisaren ko izolirime thana ko ulavde mahale, kaj so si bilače dživdipaske šartija, o komunalnikane thaj infrastrukturake servisora, o lačharipe ko khera si but kišle, a o saikerina baši čhave thaj terne naj. Si len but pharipa ko aksesi ki edukacija thaj sastipasko arakhipe thaj si len majckno šajdipe te arakhen buti.
O pučarkeriba kerde katar fundavne evidentora ikalde ki publikcija e Romengi inkluzija ko kroacijako sasuitnipe-pučarkeripe ko fundavne evidentora sikadilo kaj sahno romano džijani ani Kroacija (93 procentora) si len lovengo leibe teli nacionalnikane čorolipaske pragoske, pobut katar epaš džene ko kherutnipe si bi bukjako, a i pokindi bukji ani Kroacija si majtele katar o phuvja džene ki EU. E čhavengo hali ko gasave familie thaj kherutnipe sikavela socijalnikano najekhipe thaj hari elementora baš naturalnikano thaj sasto bajroipe thaj sajdipe o čhavorikane nijamora.
Aso lipardo pučarkeripe ani Kroacija 81.2 procentora kataro čhave katar 15 berša dživdisaren ko baro čorolipe, baro procenti katar o čhave dživdisaren ko našukar dživdipaske šartija, baro procenti kataro čhave dživdisaren ko but bilače dživdipaske šartora kaj so ko majbut čhipote naj len šartija te ikeren thaj i plesutno higiena, 78 procentora dživdisaren ko thana kaj so si vlaga,33.3 procentora ko našukar rošakerde thana thaj karanluko, 48.3 procentoraa bi thana najaripaske thaj 43.8 procentora bi sanitarnikane čvoreske. E džuvljengi rolja, sar daja thaj kherutne domakice, ko gasave šartora si len baro pharipe thaj lengo hali ulavdeste si but pharo. Ki romani khedin kaj so si tradicionalnikani thaj patrijahalnikani o orgnizirime Romanja ikjaren sa o štar khereske agora, a gova vakjarel kaj von si but ko bilčho hali kataro kherutne džuvlja katar butipasko džijani. Upri lende si i sahni gajlja upral o čhave, baši phureder thaj nasvale ko kher thaj baši sahno kherutnipe. Trujal sa gova o Romanja si thaj socijalnikane ekskludirime sebepi bilače edukacijake evidentora thaj naagorkerdi findavni sikljovni, a palo gova thaj agorkerdi maškaruni sikljovni ekskludirime thaj ko pumare khedina.
E romane khedina bi e Romanjengo naj len avutnipe, a majbaro pharipe kataro čorolipe thaj ekskluzija si ko lengo dumo phenda i Suzana Kunac, sociologo thaj aktivistka, šerutni pučarkerutni ko proekti “Khedipe thaj bičalipe fundavne evidentora baši implementacija e Nacionalnikane strategijake baši Romengi inkluzija” Ofisi baši manušikane nijamora thaj nijamora e nacionalnikane minoritetenge ki Republika Kroacijaki Radži thaj legarutni ko proekti Romengo Khedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA” “Educirime Romanja-zorarkerde romane khedina!”. Vakjarda sar lendoj anglo dikhipe sa o elementora katar o čorolipe ava dži jekh konkluzija kaj o čorolipe kerel jekh phandli rota katar savi so šaj te ikljol sinhronizirime bukjasa katar pobut sasuitnipaske aktera.
O čhaja but terne prandisaren pe thaj den ko kohabitacijake partnereske vjavaharija thaj but terne bijanen. Gova si jekh inicijacija ko barengo sumnal thaj e jerienge džipheripe prekal o čhave te lel pe socijalnikane leipa ko so si len nijami sar daja, te šaj te arakhen ulavde masekoske finansie. Golesa i čhaj anel ki nevi familija ulavde love, numa thaj pere purane familijake da save so naj majbut zaruri te dikhen la thaj te parvaren la. Sakone neve čhavesa e ulavde lovenge leipasa del pe arka ko kher thaj ulavena pe sakone dženeske ki magikani čorolipaski rota.
E romane čhaengi edukacija si jekh katar fundavna elementora te zorarkeren pe, ko vjavahari si baši edukacijako džanlipe te džal pe ničale ki fundavni, maškaruni thaj ki uči edukacija sa gova ko procesi baš plesutno korkoriačhovipe thaj resipe ekonomikano biathinalipe, numa thaj (akana) avrijal institucijaki edukacija baši džender jekhajekhipe, reproduktivnikano sastipe, seksualnikane nijamija, prevencija katar seksualnikane nasvalipa thaj familijako planiripe savo so trobul ko sa o aspektora.
Dži sa kala saikerina naštisarel te avel pe prekal sikljovnako edukacijako programi, naj te arakhen len prezentirime ko sahno čhani ko medie, naj te arakhen len ko pumare familie, a pumare amalinencar ko jekhajekh berša si len simantralo džanlipe, vakjarel i Kunac thaj džipherel: sa gova so legarel pe baši džuvljako sastipe thaj sa so kerdol ko čhajengo dživdipe ko procesi tari adolescencija džanlo si te dikhen so kerdol pe, savi rolja si sa gova ko lengo satipe, so kerdol pe ko vakti kataro khamnipe thaj savo si lengo džovapjalipe sar daja e neve bijande maksmesa. Khamnipasa thaj bijanipasa von keren but avera natidže save so ka kerdon ko vakti katar lengo dživdipe. Katar nadžanlipe den aniprandin ja ko partnerikani kohabitacija a pali gova aven dži tikneberšengo khamnipe sosa kerdon majsenzitivna thaj si čute ko lingano (rodno) čhelalipe, a katar gova hali but phareste šaj te ikljon sose si ko ekonomuikano athinalipe sebepi so naj len formalnikani edukacija thaj naj konkurentnikane ko bukjako kurko.
O koncepti baši Romanjengo zorarkeripe saikerel pobut dimenzie, sar so si siguriteti, politikano zorarkeripe, sasuitnikano thaj ekonomikano zorarkeripe thaj edukacija baši so si zaruri te činaven pe avera anglo šartija te šaj sa gova te realizirisarel pe. I edukacija si džipheripe savake so si zaruri zorali fundaki konstrukcija, vakjarel i Kunac thaj džipherel: Zaruri si te kerel pe i infrastruktura ko mahale. Te kerel pe aksesi baši inernet, ckni uži kamra kaj so ka šaj te drabaren, te hramosaren pe kherutne savalija, te kerel pe lenge šartija te na phiren ki čik dži te resen ki sikljovni, te šaj te džan ko libroteke, bioskopi thaj avera kulturnikane saikerina, a ko sa gola segmentora si inkludirime thaj lengo zorarkeripe. Gova vakjarel thaj e saboresko reprezento Veljko Kajtazi, savo so sakana si ko tereni thaj e Romanjengo problemo dikhel le ko sahnipe thaj rodel lengo čhinavipe.
Ko po lafikeripe ki rotali mesali“Sar te ikljol pe katari phandli čorolipaski rota“ ikerdi ko novembro 2022. Ko Čakovec ko pervazora tari kampanja „Educirime Romanja – zorali khedin“, o reprezento Kajtazi vakjarda kaj si taro baro džanlipe thaj korkori i romani khedin prekal o romane reprezentora te sikavel i vizija katar zarurime bajrardi edukacija e čhaenge te šaj te inkludisarel pe thaj e raštrake institucie, numa gndisarel kaj sa panda naj sahni inkluzija katar lokalnikano korkoriradžipe, save so si klidutne te keren pe iranipe ko tereni.
Oreprezentora ko Konsilij save so si katar romano nacionalnikano minoriteti ki digra taro komune, dizja thaj županie thaj reprezentora ko romane organizacie inkludirisajle ko proekti bašo Romanjengo zorarkeripe so kerel le e Romengo Khedipe „KALI SARA“ thaj pali edukacija sa majbut si motivirime te keren iranipe ki khedin phandle e terne beršenge prandinencar thaj bijanipe ko but ckne berša sose haljoven kaj bi golesa i romani khedin ačol andre ki jek bilači čorolipaski rota, golesa o terne Romanja duroven katari edukacija thaj golese ka naštisaren te den arka pere čhavenge. Sa panda o problemo ačol ko lokalnikane khedina save so nikeren but te šaj te kerel pe sistematikano čhinavibe ko kava segmento savo so si but džanlo šarti te kerel pe sahni Romengi integracija ko kroacijako sasuitnipe,phenda o Kajtazi .
Ko lokalnikane thana 46 procentora Roma dživdisaren ko ulavde thaj izolirime thana, kaj so o dživdipaske šartora, resipe dži komunalnikane thaj infrastrukturake servisora thaj e kherengo lačharipe si but kišle. O problemi e edukacijake segregacijasa sa panda šaj te dikhel pe, jekh kotor kataro romane čhave ani Kroacija džan ko etnikane segregirime klasora. Kera lafi baši ekskluzija so kerel kognitivna, mentalnikano thaj intelektualnikano čorolipe.
O čhaja katar Medžumurije si ekskludirime katar sa kulturnikane thaj sasuitnikane bukja, dživdisaren ko ulavde thana, džan ki sikljovni kaj si salde sikle kataro romano nacionaliteti, a von 30 procentora si len siklana pali ulavdi programa. Naj len šajdipe te džan ko bioskop, ko libroteke, but retko aven ko bareder dizja, a o vizite ko egzebicie, muzeja ja teatrora, ma te kera ni lafi.
Dav man gogji ko lafora so phenda len jekh phureder Rom katar Medžumurije kasa so kerdema sa lafi kana kerava so o pučarkeripe katar fundavne evidentora ‘Džanen so si gova, kana naj ekonomija, naj ni kultura’ so ki ‘translacija’ si amen ka pokina amenge o drom dži ko paše dizja thaj biletora bioskopeske, numa naj amen sosa. Gova ko poimi čorolipe, trujal o ekonomikano, del jek aver dimenzija. Trujal gova so naj but love te parvaren pe sa o muja te pokinen pe sa o režie thaj te kerel pe jek WC, ko kher naj džanlipe savo so generaciencar ka predel pe, a gole šhaenge ka del majlače haljoipe bute dživdipaske procesenge, vakjarda i Suzana Kunac.
Katar pobut proektora kolencar so ko fokusi si o cikneberšenge prandina thaj o khamnipe save so kerena e sumnaleske organizacie sar so si UNICEF ko globalnikano partneribe e Girls Not Brides, kaj so si inkludirime 350 organizacie katar civilnikano sasuitnipe pobut katar 60 phuva, Maškardžijanesko centro baši džuvljengo pučarkeribe, o čorolipe si pendžardo sar jek katar šerutne karane baši cikneberšenge prandina thaj khamnipe. Aso evidentora katar pučarkeripe savo so bašo UNICEF si kerdo katar italijaki organizacija Innocenti Resarch Centre ikalde ki publikacija Rana prandina-chave, rom haj romni, prandina cikneberšenge čhaja baši pobut phureder lendar murša, sar so si gova ekzampli ko čorole kedina ki purabali thaj dakšinali Azija, kaj so gndisarel pe poškar keripe lako ekonomikano hali, ko čorole gava ko Egipet o čhaja prandisaren pe phuredere muršencar barvale manuša so keren bukji naftasa ko paše pakšim, a ki Uganda thaj Somajlija o daja prandina phumere čhaen mudšencar save so keren bukji ki policija pakjaindor kaj ka oven arakhle thaj ka ovel len siguriteti thaj sajdime familijarnikano statusi.
E prandinaki percepcija, dikhindoj kataro ekonomikano faktori, šaj te dikhel pe sar jeriengo takati pumare čhaveske te keren pošukar dživdipe ki nevi khedin, a o čhaja kana naj avera šajdipa sa gova astaren sar jekhutno čhinavibe sose naj len takati korkori te anen čhinavin baši pumari prandin thaj partneri thaj baši prandinaki implikacija.
Sar te ikljolpe katari phandli čorolipaski rota kana trujal materijalnikane pharipa si thaj e čorolengi zorali socijalnikani ekskluzija ko poedincora thaj ko sasuitnipaske kupe? E neve vakteske aksesora ko čhinavibe kale multidimenzijako problemi fokusirisaren pe ko napora thaj programora save so inkludisaren thaj gola save so nakhen i stereotipizacija, numa thaj te istamelkerel pe lengo kreativiteti, zor thaj šajdipe kolende so von šaj korkori te ikjeren pe.
I ideologija nitrobul te ovel sebepi te kerel pe pocra o procesi save so den nesave čhinaviba, a kerdol pe gola bukja te ni muken ke keren pe nesave majbare problemengo čhinavibe thaj ko čipote kana o resursija si paše.
