E uravipaski kultura thaj o čhani ko savo so oj komunicirisasrel si purani sode o manuša, a kaj o šeja nikeren e manuše šuna len ko sakola situacie kana manga te vakjara kaj o uravipe našti te ovel funda te judicirisaren pe avera. O uravipe prekal i historija, a golesa thaj e šeresko učharipe, sikavela sa ko disave darhengo avipe , staležo ja disavi pozicija, gijate thaj religijako identiteto., Avdive ko turli kotora ko sumnal, o muslimanke thaj ponodoringate keren maripe bašo nijami ko plesutno alusaripe – te phiravel pe momija ja ma te phiravel pe, roden ulavde ideologie, sar sekularnikane gijate thaj religijake, te na keren phagipe prekal lenge badana, te keren lenge simantrakeripe ko jekh ja ko aver. Katar napherde pinda thaj jekh milja džene so preperen ko islamesko pakjaipasko dini sode so dživdisaren ani Kroacija, a save so preperen ko turli nacionalnikane thaj čhibjake kupe, cikno si o numero e muslimankenge save so phiravena momije. Ko mo lafikeripe neksa lendar phutardi si i debata bašo lengo khuvipe thaj religijaki interakcija, rodi (džender) thaj etniciteti, ekspirienci ko momiengo phiravipe ko bukjarno than (t.e.hidžab sar filozofija bašo uravipasko čhani thaj muslimankengo thaj muslimanengo vjavaharipe), numa thaj o pukavipe ki kedin thaj ko sasuitnipe. Sar so vakjaren, sakoja katar peri pozicija thaj upral i funda katar plesutne ekspiriensija, e dijalogosko džanlipe thaj o barabarutno haljoipe so sakana si mukle katar o publicirime diskursi dikhel pe ko korkori islami sar jekh katar lengi primarnikani pozicija.
Lejla Ferhatovič Hamzič, Zagreb
Palo Kroacijako instituti bašo gogjako pučarkeripe, Instituto Rudžer Boškovič, oddeli ko Medicinako fakulteti Univerziteti ano Zagreb thaj Split e Lejla Ferhatovič Hamzič kava drom arakhlem la ko Instituto baši antropologija, kaj so kerel bukji sar strukako konsilijdeibaski dženi ko proekto „Individualizirimo akcesi ki predikcija ko dijabetesko bajroipe“. Tema ki savi so kerav bukji si manušikano organizmi, sastipe thaj nasvalipa, sar si kerdo o manušikano badani sar avel dži turli situacie, gova si but kompleksnikano, gijate baro thaj fascinantno ko pučarkeripe gova so dija amen amaro Kerutno. Mange o islami si but khuvdo thaj konektirimo, thaj gova nesar vazdel man.
Vakjarel kaj panda sar čhavoro sasa la interes te džidžanel neve bukja. Paralelnikane e bukjasa ko Instituto, džala ko kursi bašo programiribe te šaj te kerel konekcija pere džiakanutne džanipaske katar vigjani e digitalnikane tehnologiencar.Trujal gova si la pozitivnikano ekspiriensi ki laki bukjarni umal ko čhinavibe bariere save so lokheste našalen pe kana kerena pe plesutne kontaktora avere manušencar, minsali si kaj o envajarmento naj afirmativnikano thaj kaj si phukavibe kolencar so arakhena pe o džuvlja e hidžabesa thaj ko čhipote kana roden bukji. Me ki meri biografija čhuvav thaj potografija kaj so sem momijasa sose nimangavni man ni avere manušen te čhuvav len ki bilači čhipota. Te čiva o karte ki sinija, savore sam minsale savo si o hali. Savoren amen si amen tromalipe te dživdisara ko amaro pakjaipasko dini, numa bute džuvljenge ki bukjarni umal arakhena pe phandle vudarencar.
Ferhatovič Hamzič, gndisarel kaj o “phandle vudara” dikhena pe thaj ko džuvljengo pharipe save so dikhindoj te keren sa pumare dajatve ki jekh nevevakteski familija muken palpale pumaro profesionalnikano angažmani thaj sa jekh o pharipe avel ko but kherutne bukja sar so gova sasa thaj ko phureder generacie. O ideje baši feminizmi si pozitivnikane, numa ko nesavo dakiko o feminizmo kerdilo muvmento savo so e džuvljenge nianda doborom sode so gndisara sa kaj ka anel amenge. Amen kerdam mareba te la than ki bukjarnipaski umal – super baš dizutnenge nijamora – zaruri si te oven amen, numa ani Kroacija nidikhav kaj diso kerdilo majšukar e džuvljenge thaj e familienge. Dikhav e džuvljen so kera barabar bukji save si ja naj ko pakjaipasko dini, save so si familiarnikane džuvlja , keren bukji ohto arijako dive, kana aven khere džarel len baro kotor kherutni bukji, pučav man savo šukaripe anda amenge o feminizmo, panda majbut kera amenge pharipe.
O vakti so nakhel le ki bukji dikhel le sar vakti peske, numa minsali si thaj kaj naj gijate skone džuvljake sava so si la pharipe duj drom ja pobut. Kana sema terni gndisarava sa kaj ka la sahno sumnal. Gndisarava sa kaj nikana kaj te prandisarav man thaj nikana naj te oven man čhave na kaj nimangav te oven man čhave numa naj te ovel man energija sode so gndisarav kaj si zaruri jekhhe čhaveske. O džuvdipe kerda man te ovav poaver, korkori čhinadem te ovav daj, ko avgo drom thaj ko dujto thaj gova dajutnipe but kovljarda man thaj dija man šajdipe te dikhav o dživdipe katar aver perspektiva-kherutni džuvli, daj arakutni. Ko agor šaj me najsem šukar egzampli soske naj man disave pharipa, ko moro partneri si man baro dandipe thaj lači mahala kaj so šaj amare čhavenge te da sa gova so von mangen, gijate najsem but ki čipota te rovav man.
I džuvljani historija si bidikhli, vakjarel voj, sose prekal po educiribe najsa la šajdipe te sikljol baš džuvljengo deibe ki kultura thaj historija, a o džuvlja sasa but mukle palpale thaj patome, sar predmeti baš pučarkeripe thaj sar pučarkeripaske džuvlja. Sikljovasa baši i gajakina Sapfi katar džaziri Lesbos prekal nesave lakere stihoja, baši thagarutni Jelena, Ivan Brlič Mažuranič… O resto than muklo si e muršenge ko sikljovnake lila. Vakjarel kaj avdive da si jekhha jekh kana o murša si šerutne figure ko sa institucie kaj so kerela sa bukji, thaj trujal so lende majbut keren bukji o džuvlja. Trujal gova so o džuvlja ani Evropa ko bareder gendo resarde univerziteteske diplome katar o murša, o džuvlja sa panda naj but ko thana kaj so si pošukar pokinde profesi thaj sa panda si ckno o gendo ko šerutne pozicie. Peravibe e džuvljengi bukji sar thaj i diskriminacijake sasuitnikane norme baši lenge veštine si jekh katar o faktora so anen dži gova. Sa jekh šuna o raportiripe baši o političarke ko publicirime thana kana lengi buki anel pe ko gova so si von urade. Sode resarda gova feminizmo? Pučela pe i Ferhatovič Hamzič. Ko rodipe palo džanlipe voj gndisarel kaj i edukacija si džanlo šarti te resel pe dži emancipacija thaj trujal so astarel o feminizmo ulavde rezervencar phandela le ko islam baripasa thaj faktesa kaj si takuva,devleskedaras thaj moralnikani minsa, sar jekhutno kriteriumo maškar manušengo turlipe. Pakjal kaj e religijako than si muklo savorenge thaj golese seljamikerel i praksa so si kerdi anglal nekobor berša ki Bosna thaj Hercegovina ko than katar zenicako Muftiluko andi decizija kaj ka organizirisarel pe kldipe džuma namaz thaj e džuvljenge thaj sa lako džemati. Bi te dikhel pe ko propiso gndisarav kaj naj lačo o argumenti kaj paraštuj džumake naj than e džuvljnge ki džamija. Turli si o dersija baši e džuvljengo leibe than thaj ko bajram namazi, soske o džuvlja nakhen sa o ramazani ki džamija, thaj ko agor – ko bajram namaz te oven trampime salde muršencar, a von te džaren len khere gudlimasa, thaj vakjarel: Ko arabijako sumnal o džuvlja džan ko bajram namaz. Zaruri si palem te evoluisara sode si kava amenge džanlo thaj sode si kotor katari amari tradicija.
I Ferhatovič Hamzič vakjarel kaj si zaruripe katar majbaro gendo teologikane-edicirime dersidejutne ki muslimajengi kedin, save so si afirmirime thaj ko lenge dersija te šaj te džal pe. Sajekh o dersidejutne majbut ikjaren pe ko gijate vakjarde “džuvljane” temake thana sar so si domakjunluko, familijarnikano dživdipe thaj terbijatdeibe so na bi sasa zaruri te ovel sar čipota thaj praksa. But učharde džuvlja but pasivnikane vjavaharisaren pe premal publicirime angažmana. Me meri momija dikhav la sar simboli kolasa so mahisarav thaj dav vika: ‘me sem muslimanka’!Gova so si man andre iklilo avral thaj kerdilo jekh, kerdilem majzorali, lije te pučharen pe mage o bukja, kerdilo sa majlokheste, thaj sasa man aver percepcija, phenda voj.
Foto: Lejla Ferhatović Hamzić 
Foto: Katarina Mešić / ©Marina Rendulić
Katarina Mešič, Zagreb
Ko dizjako centro, lokali savo so dikhel ko drom Tesla. Thanakerdo si ‘ard natural cosmetics studio’ bašo inkalipe thaj bikenipe naturakiri kozmetika. Leski šerutni thaj brendeski kerutni Katarina Mesič, pali profesija fitoaromaterapeutni, i bukji lija te kjerel la 2021.berš, palo keripe o recepti pe inkalenge, e brendesko alav thaj sahno vizuelnikano identiteti.
Ano Zagreb naj sajekh si tumen šajdipe te dikhen džuvli momijasa, a panda pocra biznis džuvli savi so kjerel bukji ko dizjako centro ko lokali so si le džamesko izlogo. But džuvlja daran te phiraven momija majbut bašo predrasude thaj islamofobija save so si majbut ko medie.Majbu momija phiraven gola save so si ki funkcija ki islamikani kedin. Me naj sem lendar jekh, numa ulava but lačo ekspiriensi katar jekh but ničali učhardi džuvli ko Zagreb.
Trujal gova so i Mesič sasa čhuti ko verbalnikane atakora, thaj gova katar avera džuvlja, vakjarindoj lake te irisarel pe ani Saudiska Arabija, kaj i momija phiravel la salde katari moda,e romesko sebepi ja kaj si goleske pokindi, lako ekspiriensi si palem pozitivnikano, thaj sajekhh stereotipikane prezentirime o musilimanke ko medije thaj ko publicirimo diskursi, nikerde la pišmani thaj angleder kana činada te nakhel ko islami, a pal gova te phiravel hidžab. Palo gova so nakhlem ko islam avgo na phiravavasa momija, thaj šaj te kerav lafi katar aspekti učhardi thaj na učhardi džuvli . Kana najsema učhardi, najsema etiketirime. O manuša katra i momija dikhen kaj me sem muslimanka, a pa gova kaj sem me Katarina.
I Mesič vakjarel kaj o hidžab, sar lako jakh dikhlo pakjaipasko dinesko preperipe, savo so voj dikhel le sar džanlo kotor katar poro mislimanikano džuvljako identiteti, nitromal te ovel karana te ovel ulavdi sar jekhhajekhh savi so ka lel than ko multikulturnikano sasuitnipe. Trujal gova so i Kroacija naj la nesavi pozicija kana kerel pe lafi baši ekonomikani inkluzija, ko palune deš berša o evidentora sikaven but ckni bajroipaski tendencija ko džuvljengo leibe than sar šerutne save so fundirisarde kinobikinipaske amalipa. Gndisarel pe kaj o džuvlja si majnaistemalkerde lidernikane potencijala ani Evropa, a o turlipe maškar o murša thaj o džuvlja sar poduzimača avel katar kulturnikano konteksto thaj e džuvljaki rolja ko familijako dživdipe. I Mesič gndisarel kana bi ovela sa majkvaletitnikano džuvljengo deibe ko sepetkako butikeripe ka šaj te sikaven pumare inkalija ki kedin so si zaruri bašo informiribe bašo lokalnikane inkalija thaj baš deibe dumo ko avgo hape sar poduzimača. Lake kinutne si katar turli pakjaioasko dini thaj etnikane kupe, numa thaj jabandžie kaske so, sar so vakarel i Mesičm, i momija del len jekh pakjaipe thaj sakana aven te len neve inkalija ja te keren cra lafi. E džuvljengo zaruripe te del pe diso e kedinake, i Mesič dikhel prekal lake aktivnikane proektora, a e džamijako than sar than ko temengo kedipe save so o muslimana thaj o muslimanke našti te šunen khatinde averte. Kate ulavdeste liparel e muršengo dajatvalo kldipe ko paraštuj, kaj so šaj te vakjaren pe turli džanle thaj zarurime mesažora so si len egalitarnikani mol. E generacijengo terbijatdeipe phagela pe upral o džuvlja , thaj golese si zaruri but te drabarel pe turli teme ki kedin, numa thaj edukacija, ulavdeste e muršenge so si ki familija. Trujal gova, thaj e pakjaipaske dineski kedin si len džovapjalipe sose e pakjaipaske propisora zaruri si te phanden pe individualnikane čipotencar thaj zaruripa, te šaj te sikavel pe kaj sa o čhinavipa si ko pervazija taro islam.
Trujal o direktnikano kontakti e službenikoncar thaj prekal dersija, džovapa e pučipange roden pe ki islameski strukaki literatura. I Mesič savi so but vakti nakhel ko drabaripe, vakjarel kaj naj but bari literatura, savi so astarel teme katar nevevaktesko sasuitnipe, a i literatura savi so si na sajekh dela interpretacija katar pluralizmi thaj turli saikerina, naj lokheste te avel pe dži late ja palem majbut katar o auktora si murša, save so but cra den than e džuvljenge thaj lengi bukji ki publicirime sfera.
Gndisarav kaj o Devel karanasa kerda e muršen jekhh digra majučeste upral i džuvli sose vov si kerdo te arakhel e džuvlja thaj vov ka del džovapi gole amaneteske. Golese nikerav maj jekh e feministikane idejencar, numa ko jekhajekhh vakti minsali sem kaj si džanlo o murš te na istemalkerel pi rolja thaj te na ikerel e džuvlja potele, a gova si thaj ko učeeducirime manuša. O problemi si kulturnikano, a na islamikano ako katar i džuvli rodija pe salde kherutni bukji. Gova najsa praksa e bičaldeske Muhamed thaj gova si karana te akharen pe sa o murša jekhhajekhh te len than so savalija save so si ko kher thaj ko čhavengo terbijatdeibe, numa goja akharin zaruri si te avel katar gola save so si ko uče pozicie, kaj so si majbut murša.
Ko agor, i Mesič ko islam dikhel sar saastarutno dživdipasko sistemi savo so korkori pala peste astarel džuvljane nijamora save so si garantirime e Kuranesa sa džikaj leske principora thaj mesažora implementirisaren pe ko sakodivesko dživdipe. Zaruri si te predikhen pe o kulturnikane thaj o patrijahalnikane norme telo religijako ikalipe, kaj so kerel pe e džuvljengo simantarkeripe te oven kamjabale ko familijarnikano dživdipe thaj ki profesionalnikani umal, Vakjarel i Mesič.
Lejla Salihi, Sisak
O nattidže katar phuvjako tinanipe ki umal katar o Sisak thaj Petrinje sa panda dikhen pe trujal so nakle duj berša. Numa o dživdipe džal ponodoringate ,phenel i Lejla Salihi terni preduzemutni andaro Sisak savi so biknel džuvljane thaj muršane čeja. Nibiknav šeja salde učharde džuvljenge, asandoj vakjarel voj, sose baši Salihi, savi so baši hidžab činada anglal nesave berša, gndisaren kaj biknel salde šeja save so voj uravel. Trujal so kerel bukji ko Miami Star Fashion, so si ko lako plesutnipe thaj si direktorka, i Salihi džal thaj ki islamikani akademija , aktivnikane džal thaj ko fitnes tahj mangel te kerel turli receptora sav so ulavel len ko socijalnikane sepetke. Barili ki bari familija, sar majterni katar panč phrala thaj pheja, thaj gova nikerda lake jerien te sikaven la ki bukjarni etika panda katar ckne pngre, a pal gova te ovel inkludirime ki familijarnikani bukji.
Trujal gova so me phrala prandisajle but rano mo dat nikana man thaj me pheja ničuvela sa amen zoresa te prandisara amen, Numa gova so si džanlo ki amari familija si te kerel pe bukji thaj te zaradil pe. Gijate me thaj mi phen lijam te zaradisata korkori amare love so gndisarav kaj si but zaruri te ovel ekonomikano biathimalipe sakone džuvlja.
Kataro cknipe i Salihi hošisarela sa kaj ka phiravel momija ko avutnipe trujal gova so korkori peske ničuta vakti kana ka kerel gova soske sasa minsali kaj gasavi čhiavin zaruri si korkori te anel la. Palo decizijako anipe ačadili i avgo arka so sasa la kataro pe jerie, sose sar so phenda, lake jerie sasa mujal laki decizija- katar i dar kaj neso ka kerdol pe lake, kaj ka naštisarel te prandisarel pe ja kaj naj te oven la o šajdipa save so si e čhajen so niphiraven hidžab. Trujal gova so amende o Roma šaj te dikhel pe kaj o dat anel o paluno lafi, ki meri familija sasa mi daj sar ka vakjarel, thaj voj majbut sasa mujal mi čhinavin katar mo dat. I Salihi phiravel momija ohto berš thaj phenel kaj si lake i majči činavin savi so andala. Kerdili majbare korkoripakjaipasa, majphutardi te džal ko droma thaj te pemdžakrel neve manuša, a anglal nekobor berša pe phralesa geli ki Meka ko hadžiluko.
Gndisarav kaj nekana me dživdipasko čhani bunisarel e manušen. Sa jekh pučen mansem li akana sar časno phen, phenel i Salihi. Ko hadžiluko savore sasa iznenadime so ko hadžililuko avili but terni čhaj, pa pučena sa man sem li hodžaski čhaj, a avere rigatar mi daj phenel kaj najsem hodžaski romni te siljovav but thaj te učarav man.
Vaktesa thaj laki familija lija te del la piko, numa i Salihi sasa hor minsali kaj voj korkori si zaruri te dikhel peske, sar ki familijagijate thaj ko avera dživdipaske čhinavina. Palo iranipe katar jabandžiliko, kaj so džal sebepi kinobikinipe, po ekspiriensi ulavel adere čhaencar thaj romnjencar, kaj ola da šaj te oven kamjabale thaj naj len zaruripe kataro rom te šaj te keren bukji. Me najsem tipi savi so ka trpisarel sebepi so sem muslimanka, numa zaruri si te rodel pe čhinavipe baši ulavdi problematikani čhipota. O Kurani thaj o sunneti (tradicija e bičaldeski Muhamed,op.S.P.) si hainga katar so šaj te la o džovapija baš sakova zaruripe, salde si zaruri čačikane te haljova len, numa thaj o Ulema (manuš so pendžrel e pakjaipasko vigjani thaj islamesko kanuni op.S.P.) savo so dikhel e dživdipske čipote, lačharindoj len ko dendo konteksti, phenel i Salihi.
Trujal so laki činavin te phiravel hidžab si katar religijaki natura, gova si lake ko jekh thaj čhani bašo džuvljano zorarkeripe. Sebepi gova i konekcija avere romnenjencar thaj čhaencar, katar turli pakjaipasko dini, baši Salihi si katar baro džanlipe. O phutardo dijalogo muršencar thaj džuvlencar, sar jekhhajekhhutne džene ko sasuitnipe, si dromki sasti thaj čali kedin, phenel voj.
Foto: Lejla Salihi 
Foto: Sadžida Jukan
Sadžida Jukan, Pula
Ani Pula ko dizjako centro thaj pulaki Arena, ko plani si te tamirisarel pre Islamikano kulturnikano centro. O vakjardo centrosko koncepti ka istemalkerel sar polivalentnikano than na salde e muslimanenge thaj e muslimankenge, numa thaj e pobuhle kedinake resarinasa bašo arakhipe thaj dijalogo. Anglal napherde biš berša i Pula kerdili kher e Sadžidake Jukan, pakjaipaske dineski dersidejutni thaj dženi ko Mešihati e Islameske kedinake ani Kroacija savi so pi bukji del la e čhevengere edukacijake, a pal gova thaj e džuvljenge ki kedin.
Palo avibe ki Pula pe romesa, šerutno imami ko Pulako Medžliši, lija te kerel pi profeisonalnikani gnd. Trujal gova so i Jukan si tazdivi bašo phutardo sasuitnipe, sose sar so phenel tromale phirel ko sa thana sar sa avera thaj nikanan najsa diskriminirime sebepi so phiravel hižab, ko 2010. berš arakhla pe ki bilači čipota kana e istrakiri policijaki uprava nimangla te del la mukin bašo vordonesko paldipe lake fotografijasa kaj so si momijasa. Trujal gova so sasa Nijamalo lil baši vordoneski paldipaski mukin hramome si kaj ko fotografije naj muklo te ovel učharipe, salde te si sar džijanesko phiravip, kotor katar džijanesko običaj, te crdel pe i momija baši Jukan najsa opcija. Resarinasa te ikalel gova dokumenti i Jukan fotografirisajli perikasa ko šero, a palgova barabar e Merjemasa Bajrami thaj Hatidža Kekič, save so sasa len jekhhajekhh ekspiriensi kerde zor te dikljarel pe o Nijamalo lil. Anglal te dav o rodipe bašo vordoneski paldipaski mukin sasa man plesutni karta kaj so sem momijasa, gijate salde sasa zaruri te sikavel pe reakcija salde ko gova kotor katar Nijamalo lil.
Trujal kava so kerda pe te ovel iranipe i Jukan nidikhel le sar keripe poro džuvljano nijami, sose gndisarel kaj sa lake nijamora si lake dende ko peravzija katar o islami, a kava dikhel le sar disavi manušikani doš so sasa zaruri te prekerel pe, minsali kaj gasave bukja keren asari ki sahni muslimaneng kedin, ulavdeste ko lako džuvljano kotor kaj so ko avitnipe ka arakhel pe gasave čhipotencr. Amen e pakjaipaske dineske sikamne si amen majbaro džovapjalipe soske o džuvlja ki amari kedin dikhen pe uri amende. Ki meri buteberšengi praksa šaj te dikhav kaj direktnikane ja indirektnikane kerdem asari ko džuvljne dživdipa thaujal mande.
Sakana gijate del pe džovapi ko sakodiveske phukaviba save so roden pe katar o sikamne ko pakjaipasko dini, save so sar so phenel i Jukan , ka resel salde te šunen tumare lafikerutne. Ola s javisaren pe thaj roden te konsultirisaren pe kana roden disave pumare hakoja ko pakjaipasko dini ko bukjarno than numa thaj keripe o sakodiveske savalija thaj rolja . O amalipe thaj o lafikeripe anel len dži tiurli ideje te organizirisaren pe ko humanitarnikane akcie ko pervazija katar pulaki humanitarnikani organizacija Zirat anglal e islameski Kedin ani Kroacija, kaj so si voj prezidentka, a jekh gasavi sasa kerdi persi berš. Ko barabar butikeripe avere džuvljencar sasa kerde stadika ko turli renke thaj dezeni e pacientenge katar onkologija kaskere so bala pele katar i hemoterapija. Ko 2015. berš o Mešihati katar islameski kedin ani Kroacija kerde la Mualina, a i Jukan i bukji čhavencar vakjarel la ar inspiracija thaj akharin. O jekhhajekh berš denala angigaripe Oskar baš džanlipe, edukacija thaj sporti so hazrikerda e siklen bašo sikljovnako meči. Kana bi ovela sa palem te alusarav bašo moro educiribe, bukji, me palem bi alusarava sa o jekhhajekhh. Mangava te khjerav bikji, a ulavdeste kerena man lošali o infoirmacie save so aven mange kataro manuša sar ko humanitarnikane akcie kana dikhav kaj dijam len arka thaj kana dikhav lošale čhave. Dodžaredm thaj e generacienge kaske so sema pakjaipaski dersutni akana si len lengere čhave, aktivna si ki kedin thaj keren pakjaipaske dineske aktivitetora a sa gova del man balval ko dumo.
Sakana i predrasuda kaj o džuvlja so si hidžabesa si simantrakerde ko but aktivitetora, inkludirindoj thaj okola o tromakerde, i Jukan sikavela pe thaj e mukinasa bašo paldipe motori. Ckno motori šajsa te paldav thaj mukinasa katar B kategorija, numa akana šaj te paldav thaj bare motora so sasa mange lungo vakti mangin. Kana džava sa te paldav motori dkhlem kaj naj but džuvlja te položisaren kale kategorijake, a šaj te ovel kaj sem avgo džuvli hidžabesa ani Kroacija so si man paldipajski mukin, phenel garvasijale. Me sar muslimanka nikana najsema bimukli diso te kjerav thaj ko jekh mo hidžab ko niso ni smetol man, sar so but džene gndisaren. Sa šaj te kerel pe, dipherel i Jukan.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
