I Emina Mešič, legarutni ko pakjaipaski–edukacijaki služba ko Mešihati e Islamikane kedinake ani Kroacija, ko po buteberšengo bukjikeripe vakjarda o baro gendo resarina. Anipe eslamesko terbijatdeipe ko anglosikljovnake ustanove, leibe than ko hazrkeripe o kurikulumija bašo Islamesko pakjaipasko sikljovipe bašo fundavne thaj maškarune sikljovne thaj redaktiribe buteder lila thaj dživasteske lila (priručnik) si salde katar nesave proektora kaj so lija than sar legarutni ki pakjaipaski–edukacijaki služba thaj avruni bukjikerutni e Agencijake bašo terbijati thaj edukacija ko Ministeriumi baš vigjani thaj edukacija. Bijandi si ani Zenica, palo edukacijako agorkeripe ko Sarajevo thaj palo familijako keripe, avel te dživdisarel ano Zagreb thaj po than arakhel ki Islameski kedin ani Kroacija. Gndisarav kaj e dživdipaski energija lijem la katar mi de thaj prekal late i džuvljani čitra, hercegovijake darhija, a o andruno sansari lijem le katar mo dat, hor minsali kaj si gova bakšiši katar o Učo Šerutno, baš so sem but šukrikerdi. Trujal gova so nekana si but phare te dikhel pe so voj kerel, naj khanči so mi dej našti te kerel averenge, ni dikhel diso ko ka činavel la ko ponadarutne bukja. Mo dat si but krotko manuš thaj šukrikerindoj gasave kombinirime terbijateske, lendar e soldujendar siklilem te ovav zorali ko gova so kerava le. Pe romesa dopheren pe sar ko privatnikano dživdipe gijate thaj ki bukji. Amare vjavaharija ki prandin thaj ki familija kera len upri funda kataro kamipe, maškarplesutno sajdipe, haljoipe thaj deipe piko gova skladi si amenge baro barvalipe so si amen. Ko lil Islamesko enciklopedijako almanaho, savo so kerdilo sebepi šelberšipe katar jekhajeknijamesko islamesko angigaripe avere pakjaipaske dinesa, kaj so si dende informacie katar manuša save so si len ulavde dzanlipe baš Islamesko kedinako bajroipe ani Krocija, i Mesič arakhla pe ko jekhajekh piko okolencar save so sikade pe ko pumare vigjanale, kulturnikane, artistikane, sporteske thaj avra džipheripa.
Kerde si turli narativa sar ki religija ki publicirime sfera thaj e religijake kedinengo funkcioniribe ko vakti taro komunizmi t.e. socijalizmo gijate thaj e džuvljako than ko pervazora katar socijalistikani ideologija. Bijande sen thaj barilen ki nekanutni Jugoslavija. Sar sasa tumenge te oven terni muslimanka ko gova vakti thaj sar kerdilen ki persona savi so sen avdive?
Sasa man but lačho čhavoripe, me phejasa thaj me phralesa, pherdo čhave ki mahala kaj so barilam telo barabarutno arakhipe katar amare jerie thaj o efendija savo so pe autoritetesa dela sa amen drom pa šukrikerindoj golese hramosajlem ki Gazi Husrevbegoski medresa ano Sarajevo. Ni hošisardem nanipe religijako terbijati thaj edukacija, o kherutno da terbijati sasa islami, džasa ano mektebi (institucija kaj so džana sa o čhave te sikljon katar islami, op. S. P.) štar droma ko kurko, a bašo suptilna teme katar identiteti nikerela sa pe lafi. Pakjav kaj o phureder džanena sa thaj sasa minsale kalese so akana pučen. Ko 7. thaj 8. klasi ko than katar srbijaki -kroacijaki čhib dije amen bosansko čhip, a ki sikljovni nikana najsa amenge vakjardo soske. Kana hramosajlem ki Medresa (islameski pakjaipaski sikljovni op. S. P.) reagirisarde thaj džene katar meri paši familija so ka kerav me ko dživdipe kale sikljovnasa.Kana čutem o hidžab ko šuru katar 2. klasi ki maškaruni sikljovni, so sasa but naturikane thaj spontanikane lendoj anglodikhipe o terbijati katar me jerie thaj i pakjaipaski sikljovni kaj so džava sa, dikhlem sode sem turli katar avera ko publicirime than. Ni ki Medresa sa o čhaja ni piravena sa hidžab. Najsa normalno ko droma te dikhen pe učarde džuvlja. Ko than kaj so gelem ki Medresa sasa salde jekhučardi čhaj, a kaj so ka ovava sa sema jekhutni hidžabesa nišankerdi, togaj dikhlem anglal so arakhav man. Nekana crdava sa man, a nekana o dživdipaske situacie čhuvena sa man te džav angle. Mo lačho čhavoripe sasa činado katar marebake čipote, traš, našalipe paše manuša thaj amala , činadem mo educiripe, a sa gova kerde majsigate te bajrovav. Katar 16 berš lijem te volontirisarav thaj te kereva bukji e našle manušencar, a majbut darava sa kaj naj majbut te džav ki sikljovni sebepi marebake čhipote. Polo hrandipe o tuneli so si anglal i pista ko Sarajevo, kana katar o Sarajevo ikljona sa savore so šajsa te ikljon, ko 1994. katar o tuneli irisajlem te kontinuirisarav mo educiripe . Ko najsa ko tuneli, naštisaren te džanen sarsa. Salde o drom katari Zenica dži Sarajevo astrda amen 29 satora. Bešava sa ki tromali teritorja, kaj so avgo drom dikhlem sa so sasa perado, phagerde gava , perade džamie, neve mezara (limora, op. S. P.)… Sa gova kerda sigate te bajrovav thaj kerdilem persona savi so sem avdive, thaj avera dživdipaskese ekspiriensa, golese sajdisarav o sansari, mudripe, edukacija , sakova šajdipe te kerel pe bukji.
O džuvlja ko islami sikaven pe but stereotipikane thaj but džene ni džanen pendžarde egzamplija katar emancipirime thaj kamjabale romnja ko formalnikano islami. Šaj li te den amen egzampli katar majpendžarde džuvlja ki islamikani historia t.e. džanle džuvljane figure thaj ko harne čitre te vakjaren amenge sar o Kurani dikhel ko džuvljano poli?
Anglal sa zaruri si ki gogi te ovel amen e islamesko sikavipe bašo fundamentalnikano jekhajekhipe e muršenge thaj e džuvljenge. Si pherdo ajeta (strofe op. S. P.) ko Kuranoi kaj so akharel em e muršen em e džuvljen. O Baro Devel, jekha jekh akharela sa e došakerden murša thaj džuvla , duje mujenge murša thaj dujemujenga džuvlja. Aso Kurani e muršen thaj e duvlje si len jekhajekh nijamora thaj dajatve ko kjeripe šukaripre thaj namukipe o bilače bukja, e manušenge save so keren bukji dela pe jekha jekhlove bi te dikhel pe savo poli si. Gijate o Devel savo so majlače džanel so te kerel ko islami e džuvlja si la majučo statusi. O Kurani kerda lenge nevo hali ko sasuitnipe thaj si len nijamora save so anglalo islami šaj sa salde te sunisaren (sanjati) – dija pe lenge nijami ko malesko leibe, plesutnipe, si len statusi katar tazdivipe anglal adalati thaj nijami te muken i prandin. Trujal gova si kerdo namukjibe te kerel pe turli čhelalipe upral čhaja thaj romnja, numa thaj namukibe zoresa te den ki prandin. E džuvljake ko islami si sa dendo, soske voj, a na o murš si kataro Devel vakjardi te anel nevo dživdipe, so si majbaro savali ko kava sumnal. Avere rigatar o Kurani dela la avera preciznikane thaj specifikane dajatve so si ko jekhajekhipe lakere naturasa. Ko vakti katar bičaldo Muhamed thaj o avgo halifa (učeder šerutno ko muslimana op. S. P.), kana ki phuv sasa o majšukar manušikane generacie save so phirena sa ki phuv, o džuvlja najsa ekskludirime katar nijekhsasuitnikano aktiviteti, Ekonomikane biathinale, sar so sasa i Hatidža, i romni e bičaldeski Muhamed, save so sikavena sa pumaro džandipe ko turli dživdipaske sektora. O bičaldo korkori terbijati dija e avgo generacien muslimana: Majšukar pakjavitne maškar tumende so okola save so si len lačo terbijati, a majšukar si okola save so si šukar pumare romniencar. Numa fakti si kaj ulavde muslimana pumare na islamikane vjavaharipasa mujal o romnja rumisaren lengo statusi thaj ko sumnal bičalen but aver tasviri bašo džuvljengo hali ko islami. Ko but muslimanikane sasuitnipa naj muklo e džuvljenge adekvatno edukacija thaj nidel pe lenge Kuranesa vakjardo statusi thaj golesa i bangjardi muslimanengi praksa automatikane kerela pe jekhajekhe islamesa. Ako e džuvlkako peravipe naj evidenti katar islamesko sikavipe, togaj katar si e džuvljengo bilače nijamengo phagibe ko muslimanengo sumnal avdive, šaj te puča amen?
Kana kerel pe lafi bašo majdžanle dzuvlja ki islameski historija, sode si i tema buhli, majšukar šaj te ilistrisarel o egzampli katar dešeberšengo rodljaripe so kerda le o vigjanalo kolaboranti ko Oksfordesko centro baš islameske studie dr. Muhamed Akrama Nedvija baš sa adala save so predena hadisija (vakjeripe, minsa, rekomendacija ja diso so kerda o bičaldo Muhamed, op.S.P.), katar so iklile 40 tomora thaj 8000 biografijake hramarina bašo sikle so si tazdivi baši džuvljengi džanli rolja ko islamesko bajroipe panda ko vakti katar bičaldo Muhamed.Te da amen salde gogji ki Hatidža, e Devlestar bičaldeski romni, avgo pakjada thaj dija le dumo ki islameski misija so o Bičaldo sakana vakjerela sa le thaj palo lako meripe. Pal gova i Hafsa, e halif Omereski čhaj kaske so si dendo o avgo kuranesko egzamplo so sikavela lako zoralipe thaj karakteri, numa thaj baro pakjaipe so sine ko avgo ashabi (amal e bičalde Muhamedeske op.S.P.) thaj pendžarde sikle, mujal late nikana na sine čuto o pučipe so si voj džuvli. Te da slde jekhgnd ki čhipota kana i džuvli ko vakti katari hutba (kldipe ko paraštuj thaj bajrameske so vakjarel la o imami, op.S.P.), oponirisarel e halifeske pučindoj le: Ka činave li amendar gova so o Bičaldo mukla amenge?ko gova o halifi dija džovapi: E romnja si la hako, o Omer došakerda.
Ko avdisutno vakti thaj ko aktuelnikano konteksti ko sumnalesko triumfi ko Katar, ka dav sama ko jekhegzamplo baš kamjabali džuvli savi salde so iklili lija savorengi sama, a ki peri phuv sikada pe sar kamjabali muslimanka ko buteder umala. Lafi si baši Mozi bint Naser savi so beršencar kerela sasuitnikane thaj edukacijake reforme sar ano Katar gijate thaj buhleste ko sumnal. Šerutni si ki Katar fondacija – baši edukacija, vigjani thaj kedinako bajroipe, kerda thaj i kampanja Edukacija savorenge resarinasa te educirisarel 10 milionora čhave katar sahno sumnal. Kale kompanijako budžeti si milijadrda dolara, a epaš katar o budžeti si te del pe arka ki edukacija ko avera phuva. Dava tumen rekomendacija te informirisaren tumen majbut lake biografijake thaj sa so dela ki peri phuv thaj ko sahno sumnal.
Trujal sa kava, thaj ponodoringate si aktuelnikano e hidžapesko pučipe ki kedin, a ko mediumija e džuvljengo učharipe majbut si vakjardo sar fenomeni kaj o kerel pe konstruiripe thaj mujalipe ko identiteti. So si vakjardo ko Kurani bašo hidžabi thaj savi si leski rolja ko tumaro džuvljano muslimanengo identiteti?
E hidžabeski suština šaj te dikhel pe ko kuranesko ajeti: O pakjavutnea, vakjar te romnjenge thaj te čhajenge te mukjen pumare fstaja potele. Gijate lokheste ka oven pindžarde thaj naštisarel khoni te kerel lenge diso. O Allah afisarel thaj si ošlandime (milost). O manuša ko islam si len bari pakjiv ko pumaro Šerutno thaj džanen kaj ov pe vakerinencar dela len čalipe, drom dži ki bah ko kava thaj ko okova sumnal. Gijate thaj e hidžape si le rolja te arakhel thajte vakjerel e džuvljengi mol, lako personaliteti, pakjiv, šužipe ko lako intelekti thaj morali. E hidžabe si le leske šartopra, a gova si te ovel učardo lako sahno badani, salde na o muj, o vasta thaj našti te phiravel tang thaj harne šeja. Bare si o predrasude kaleske, majbut si ki funda nahaljoipe thaj te na astarel pe o aver. Katar gasavo asari, ponekana o džuvlja si čute te keren diso aver kataro hidžab dži odorngate so našalela po dikhipe so avela katar Kurani. Trujal so o hidžab sikavela pe sar maltretiripasko simboli so aveela katar o predrasude thaj keripe asari katar neve trendora, o hidžab si mo identitetti, nišani kaj preperav ko islami, gova si mo alusaripe thaj nijami kolencar nikaske nikerav diso bilačo. Garvasijale phiravav le katar 16. berš, thaj nikana najsa mange namukin, džikaj džava sa ki sikljovni, kana dijem te kerav buki, kana prandisajlem, kana bijandem e čhaven, ko dromaripe turli bukja ko namuslimanenge thana… Sakana arakhela sa man thaj bičalela sa mange mesažo bašo gova so mangav te keravthaj te arakhav.
Foto: Emina Mešić 
Foto: Emina Mešić
So dela tumen inspiracija ki sakodiveski bukji thaj so kergjen ko palune deš berša kana kerela pe lafi baši tumare butikeripaski umal?
Imspiracija dela man i pakjiv, te kerav so majšukar gova so kerava le, te dav o maksimum mandar, te istemalkerav sako šajdipe te kerav diso lačo…Gijate dikhav te bajrarav e čhaven te dav len lače ideje: Te dijape tuke šajdipe te kere diso šukar, dajekhrodija tutar te kere diso, ov bahtalo so o Allah alusarda tut te kere diso kaske so si diso zaruri. Te sijan tu džovapi lenge dovake, ker gova ujrandoj. O Allah naj te ačol bordži, ma irisar tut thaj trujal gova so nidentut šukrikeripe! Kana kerel pe lafi baš moro akanutno bukjarno than, sigende nišakerdam jubilej katar 30 berša katar islamesko pakjaipe ko edukacijake institucie ani Republika Kroacija pa golestar kerdem analiza. Ko palune deš berša sem šerutni ko pakjaipaske – edukacijake službe thaj sasa man šajdipe te kontinuisarav o procesija save so kerda len amaro muftija. Phareste si te vakjarav len sa golese salde ka genav o kamjabale ahorkerde proektora ki umal kataro pakjaipoasko dini ko palune deš berša sar so si o mečija katar islamesko pakjaipasko dini ko Katalogo bašo mečija, planiribe thaj realiziribe pobut mečija ko sa levelor katar sikljovnako dži maškardžijanesko integriripe, keripe islamesko terbijati ko anglosikljovnake ustanove thaj anibe i Programa baš islamsko terbijati tikne čhavenge thaj ko anglosikljovnako vakti,kaj so sem me auktorka, kerdo katar Ministeriumi baš vigjani thaj edukacija. Palgova te liparav o leibe than ki Sahni kurikularnikani reforma kaj so sema legarutni ko strukake bukjarne kupe baši kurikulumija, edukacie, sikavne baš pakjaipasko dini, snimibe video lekcie te šaj te sikljol pe ko duripe , hramovipe neve lila sikljoipaske thaj metodonikane dživasteske lila, a o evidenti katar sa gola aktivitetora si Kurikulumi baš Islamesko pakjaipasko dini baši fundavne sikljovne thaj gimnazie, Kurikulumi baš Islamesko pakjaipasko dini baši strukake maškarune sikljovne, 12 neve lila baši fundavne thaj maškarune sikljovne kaj so sem me redaktori, prekal 500 video lekcie te šaj te sikljol pe katar duripe trin metodonikane dživasteske lila bašo sikamne palo Islamesko pakjaipasko dini. Organiziribe buteder seminara, leibe than ko simpozijuma thaj konferencie, gravasjale ka liparav thaj e filmesko snimibe Islamesko pakjaipasko dini ani Kroacija, kaj so sem organizatorka, producenti thaj scenaristi, barabar e kolegasa Ernad Pandžič katar TV BIR.
Thaj sa gova sar džuvli hidžabesa. Naj phare te kerel pe kher kaj so si lače temela, šukar kolaboracija e kolegencar thaj baro saporto katar o šerutne, čače sem but čali.
Ko tumaro butikeripe sar pakjaipaski dineski-edukacijaki bukjarni arakhena tumen buteder džuvljencar. Pendžardo si kaj o džuvlja si kamjabale ko keribe konekcie thaj ko keribe sepetke (umrežavanje). Istemalkera li gova te šaj te ovel amen kolaboracija jekhajekhencar ko trampibe džanlipe thaj ekspiriensi, numa thaj maškarplesutno zorarkeripe thaj saporto?
Ki suština mi sakodiveski bukji si phandli e kolegencar a na e kolegencar džuvlja. Naj gova sakodivesko ki Islameski kedin džuvli te ovel šerutni ko pakjaipasko dinesko-edukacijaki služba. Amen ani Kroacija perava o stereotipe thaj polo gova pučipe. Si man kolaboracija thaj kolegencar džuvla ko bukja kaj so šaj prekal aktivitetija ja inicijative kaj so kerela pe džanlipasko trampibe. Ko vakti kerava bukji džuvljencar save so kerena bukji ko Dživastesko lil bašo čhavengo islamesko terbijati ko ckne berša thaj ango siklanakoro vakti so ka kidel o ideje thaj ka del rekomendacija baš bukji e majternencar. Ko vakti katar migrantengi kriza organizirisardem kupa džuvlja save so dena sa arka e našle manušenge sar tah ki integracija, čhibako thaj pakjaipasko dinesko sikljovipe… O rejaseti katar Islameski kedin ani Bosna thaj Hercegovina prekal o Odeli baši prandin thaj familija kerena lači bukji kana si ko pučibe džuvljane sepetke. Ko berš so avela ka kera lencar bukji amare aktivitetoncar thaj keribe neve thaj gova ka ovel šajdipe te kerel pe polači kolaboracija maškar o džuvlja.
Savo si e džuvljengo leibe than hangoncar ko Islamesko kedinako Sabori thaj Islamesko kedinako Mešihati ani Kroacija, numa thaj ko avera institucie so keren bukji ko lake pervazora thaj sar komentirisaren e džuvljengo leibe than ko čhinavibaske procesora?
E Islamesko kedinako Sabori thaj Mešihati ani Kroacija si kanuneske thaj prezentiripaske badanora. Te dikhlam kvantitativno palo dženengo numero sakova 4.dženo ko Sabori si džuvli thaj sakoja 5. ko Mešihati. Dikhlo kvalitativnikane gndisarav kaj si džanlo te šunel pe e džuvljako hango thaj si šukar so si amen reprezentke save so šaj te keren asari andre ki Islameski kedin katar džuvljani rig. Pobut katar amare medžlisa (loklnikani organizacija e Islameske kedinake, op. S. P.) si len ki bukji mualime (sikamni bašo pakjaipasko dini op. S. P.) save so pe bukjasa barvakerena o aktivitetora ko kompletnikano džemati (kedin, op. S. P.). Ki sahni Islameski kedin vakjertuke je jekha jekh si o numero katar bukjarne džuvlja thaj murša.Ulavdeste sajdisarav so i Islameski kedin dela man šajdipe te lav than ko turli umala, numa ko jekhsajdisarel ko avgo than te ovel mange mi familija thaj panda nesave plesutne prioritetora. Trujal gova so meda sem bukjarnoholiko thaj persona savo so šeresa ko duvari ka resel dži savi te si resarin, ko lafi kale bukjake, vakjardem kaj naštisarav te kerav o tempo katar o kolege murša, gova ma te džaren mandar. Ko gova konteksti sem te sajdisaren pe o turlipa maškar džuvlja thaj murša thaj golese si man kritikano stavi kana kerel pe lafi baš džuvlengi emancipacija sar so avdive pendžarav len. Nijami baši jekhajekhipe va, numa na o džuvlja te oven gola save so kakeren takati te oven majzorale katar o murša ko zijani pumare naturake thaj zaruripe.
Ulavde hakoja save so si astarde angleder sar te lena pe gijate sar so si, a o pojmo feminizam sakana si ki negativnikani konotacija ki buhli muslimanengi kedin vakjarindoj kaj o džuvljane hakoja si dende ko Kurani. Dali tumen korkori identifikuisaren tumen sar feministka thaj si li o poimija islam thaj feminizam kaj naštisaren te phanden pe?
Athinol so gndisarel pe telo poimi feminizmo.Avgo feministikane rodipa sasa jekhajekh šajdipa ki edukacija, bukjarnipe ko publicirimo butikeripe. Ko vakti katar 19.šelberšipe o akcenti sasa čuto ko maripe baši džuvljengo hakosko hango, pal gova e romnjengo tromarkeripe katar kherutno phandipe kaj so si salde kherutne bukjarne. Avdive šaj te drabara bašo radikalno, liberalno, socijalnikano, kalo, lezbejsko feminizmo…Gndisarav kaj sa gova džal ko jekhbango drom, me najsem te kerel pe disave agorutne ulaviba ni te kerel pe mujalipe katar murša, ki familija, ko sasuitnipe ja ki bukji. Sar te si ka kerav takati baši jekhajekhipe thaj nijamalipe, na salde mange, numa gova adžarav thaj me dadestar, me pralestar, romestar, čhavestar, kolegastar… Te gndisarde ko gova feminizmo, togja šaj te hemisarel pe islamesa thaj gova so me pakjav. Mujal se baš sa avera derivacie. E Devlesko kanuni si univerzalnikano thaj lestar našti la salde gova so avdive istemalkerela pe, a theara ka ovel bilačho.
Šelberšipancar si o murša dominantnikane ko lilengo vakjeripe katar bare islameske lila. Islamesko haing thaj islamesko barvalipe. Ko gova konteksti, sode si džanlo te ovel amen teologora džuvlja thaj soske?
Telo lafi teologija te haliljam saikerdo lafi baši Devel thaj o vjavaharija lesa. Manuš thaj sumnal, naj soske o džuvlja te na keren bukji ki kaja viganeski bukji. I Ajša majšukar pendžarela sa o šerijati palo Muhamedesko meripe. O avgo muslmnja lena so o džanlipe latar thaj sakana pučena sa la po diso katar šerijati. Jekhkataro ašaba phenda :Ni diklem maj sikli džuvli katar i Ajša, sasa majšukar persona. Latar dikha sode si džanli i educirime džuvli thaj saporti kataro Bičaldo, thaj o muslimanora save so astarde la sar vigjanali edukatorka bi te dikhen so si džuvli. Šukjur e Devlese avdive si amen buteder educirime džuvlja muslimanke ki uči edukacij saven so si len thaj dinesko džanipe. Baro gendo hafiza, Kuraneske arakutne, bajrakerde e islameski minsa katar džuvljani rodeski perspektiva.
Save thana dikhenkaj so šaj te kerel pe jekhdiskusija phandli e džuvlane hakoncar thaj lengiri rolja ki historija thaj savo mesažo ka bičalen e muslimankenge?
Butedr katari diskusija dikhava ko terbijati thaj ki edukacija, a ko terbijateske-edukacijake institucie majbari rolja si e daja thaj i familija save so dikhen e muršen thaj e džuvlljen. Na salde čhave thaj čhaja, numa ponadarutne roma thaj romnja, daja thaj dada, džene ko sasuitnipe kompletnikano manušikano rodi.Kana sako ka bajrarel pe čhaven thaj ka sikaven len te sajdisaren sakone persona lake turlipasa thaj specifikencar, naj te ovel nisavo problemi nikaske hakoncar, a na salde e džuvljenge hakoncar. Moro mesažo si kaj educirime džuvli šukar terbijatesa šaj te kerel turli iranipa ko sumnal, a avgo so ka kerel si korkori voj te zorarkerel pe . Sikljon istemalkeripaske vigjanija , sikljon averenge čhibja, len veštine save so si rodime ko bukjako kurko, oven finasijenogo biathinale. Naj te ikerav man salde ko mesažo dži ko džuvlja, mangav te phenav e terne thaj e bare muršenge te oven džovapjale kana kerel pe lafi e džuvljenge, te dikhen len hošimasa sar so dikhena pumare dajen, phenjen, čhajen. Thaj o Bičaldo ko afikeripasko hadži, maškar avra amaneta phenda: Oven minsale e Devleske bašo džuvlja, dendo si tumenge baro amaneti!
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
