Ko 2016. berš kataro UNICEF sasa kerdo pučarkeripe resarinasa te kerel pe empirijako moljakeripe ko cikneberšenge prandina ko 12 phuva ki Evropa, Afrika, Azija, Latinakli Amerika thaj Karibi, upri funda ko publicirime demografikane thaj sastipaske pučarkeripa butedere nišanencar phandle cikneberšenge prandinencar, sar so si socijalnikano-ekonomikano statusi, edukacija, love ko kher, adetora, pakjaipe thaj religija. Kava si jek katar retka pučarkeripa savo so astarda thaj e tikneberšenge prandina ko evropšeke phuvja kaj so o fokusi sasa čuto ki Srbija, sikadilo kaj o numero ki Romani etnikani populacija ko evropakere phuva si but učo ko vjavahari katar sahno numero kerde prandina.
Ani Srbija 50,5 procentora pučle Roma ko vakti katar 20 thaj 24 berša vakjarde kaj prandisajle anglal te ovel len 18 berš, džikaj gova procento ko džuvlja katar sahni populacija si 5 procentora. Ki Kroacija aso eviodentora save so iklile ko 2020. berš ko lil E romengi inkluzija ko kroacijako sasuitnipe-džuvlja, čhave thaj terne maškar o Romanja save so si len čhave lendar 50 procentora avgo čhavo bijande ko ckne berša, kolendar 17 procentora poterne katar 16 berša.
Baši prandin ko terne ko majbut čhipote decizija anen o jerie, a ko gova baro asari keren pobut faktora ki kedinaki digra, sar so si e ternengo familijako status, ulavdeste e borako muklo ja na muklo katar o avera ulavdeste kana kerelape lafi bašo borako čhaipe. I dar katar seksualnikane vjavaharija anglal i prandin si jekh katar o majbare karane te keren pe o prandina ko ckne berša te šaj gova te na ovel muklo. Sar nattidža katar gova, te del pe ki prandinaki khedin bi te džanel pe so haljovela pe teli late, so anela pe lasa thaj sahno nadžanipe katar seksualnikano dživdipe thaj reproduktivniokano sastipe, sar thaj baši džuvljenge nijamora.
Ki meri mahala taro baro džanlipe si i bori te ovel čhaj. Gova adeti perada sa me familioja, a sa avera ka phenen tumenge kaj me kerdem gova. Majbut dikhala sa man so khoni ni pakjala sa mange. Nipakjana sa kaj vakjarava o čačipe, pakjana sa ko gova so mangena sa te šunen, vakjarel i Bojana . Jek dive ka iriv man ko gav kaj so barilem, numa togaj ka ovav suksesijali, šaj ka ovav policajka ja ka agorsarav disavi aver sikljovni, šaj ki televizija da ka vakjaren mange kaj kerdilem kamjabali. Me komšie salde ka dikhen man thaj ka naštisaren te pakjan kaj sa me gova resardem, šurarkjerda i Bojana piparamis. Avdive si la 16. berš, a dži pere 14.berša lako dživdipe sasa but bilačho.
Kana sasa la 12. berš sasa prandime, thaj golesa avilo ko pučipe lako čhaipe. Mo kamlo nisar ni mangela sa te vakjarel kaj vov sasa mange avgo. Sasa man baro kamipe pe leste, mangava sa te našav katar o than kaj so bešava sa thaj te ovav bahtali. Gndisarava sa kaj lesa ka ovol mange lačhe sose barabar čhinadam te ova barabar thaj khoni ma te phagel amenge amari bah. Numa leski familija irisarde man khere thaj phende kaj vov naj mange avgo kamlo. O phureder pučenasa man te vakjarav ko sasa mo avgo kamlo, a te ni vakjardem togaj vakjarena sa kaj gova si mo dat, korkori pestar vakjarena sa. Vakjarava sa lenge kaj naj gijalte sar so von phenen, numa ko jek vakti čute man te phenav gova so von sikavena sa man te vakjarav. Mo dat anglal savorende phenda kaj naj gijalte kaj sa gova naj čače kaj khanci nikerda mange, a o phureder phende kaj te vakjarda o čačipe naj khanči te kjerdol, numa te hohada togaj ka kerdol disavo bilačipe. Palo duj kurke mo dat mudarda me daja.
Sahno kher sasa pherdo rata. Sa amen o čhave pakjasa kaj mi daj ka ačol dživdi thaj džarasa la te avel khere. Javinate avili polocija thaj lije me dade, a amen dodžandam kaj mi daj muli. Ni pakjava sa kaj si gova čače, gndisarava sa kaj sa gova si hohavipe. Sa o komšie avile dži amarpo kher thaj dena sa vika kaj mi dej muli. Avena sa khere thaj savore phenena sa mange kaj me sem došali thaj sa kerdilo mngro sebepi.
Palo gova uladili i familija. E Bojanake trin pockne pheja sasa dende ko khera, a e Bojanako nasvalo phral si ko sasljaripe ano Zagreb, e pherde beršengo čhavo ačilo te bešel ki mahala, a o duj phureder pheja si prandime thaj bešena pumare familiencar, a i Bojana thaj lake duj pheja sasa dende ko Elvis Kralj savo so pherde dešuštar berša lela te arakhel romane čhaven thaj džiakana arakhla dešupanč čhaven. O Kralj del arka e romane čhavenge, vov si telo komandanti ko DVD Totovec thaj konsilijdeibasko manuš ko okrugesko khedipe ko okrugo Medžumurije, a i Bojana lese phenel kaj si majšukar manuš ko sumnal. Akana kana dživdisarel leske familijasa vakjarel kaj gova si akana but majaver dživdipe katar gova so sasa len lake pheja thaj phrala lake jeriencar. Maškar gova , vakjarel kaj lake jerie pijenasa, lako dat marela sa lake daja a lasa thaj lake phejencar lake jerie nikana nikerena sa lafi sar so lencar kerel lafi o Elvis thaj del len bari motivacija.
E Bojanake jerie sa so kerde si bangeste thaj bašo gova so kerde le naštisarel pe te džastificiril pe, pes thaj pumare čhaven nikana nitromana sa te anen ko gasavo hali, vakjarel o Elvis Kralj. Trubula sa man nesavo vakti te pakjan pe mande thaj te kerav takati te vakjarav lake kaj voj si salde čhavoro thaj bi te dikhel pe so kerena lafi o manuša, khanika naj le nijami te došakerel čhave thaj baši sa so keren thaj sa o natidže o phureder lena upral peste i doš.
Barabar nakhle o pharo vakti e Bojanasa sava so si la pobut posttraumake natidže: O avgo divesa sema but mazuni sose ulavde amen, a ulavdeste sasa mange but pharo me majckne phejake.But gndisarava sa bašo sa so kerdilo, me dajake, but rovava sa, a palo gova sasa man panikako atako. Rakjate naštisava te bešav korkori ki kamra, rakjate naštisa te sovav, ki sikljovni naštisa te koncentririsarav man, vakjarel i Bojana thaj džipherel kaj o Elvis Kralj sasa i avgo persona savi so ašunda la thaj phenda: Pakjav tuke. Leske arkasa, thaj strukake arkasa, i Bojana pocra psihikane sastili. But šukar kamjabesa agorkerda o ohtoto klasi, a palo gova hramosajli ki maškaruni sikljovni baši trafikosko tehničari sose gova sasa majpaše dži laki mangin te ovel policajka. Agorkerda dujto klasi katari maškaruni sikljovni thaj gndisarel palo gova te hramosarel pe ki policijaki akademija ja ko disavo aver fakulteti pali matura.
Pakjav kaj sem ko šukar dromte šaj kala trin čhaja, trin pheja save so si mande, te čhuvav len ko pngre, phenel o Kralj. Phenav lenge kaj von si salde čhave thaj gijate si zaruri te vjavaharisaren pes, te ovel len lačo čhavoripe. Si thaj asva, džana savore te rova, sar kana barabar dikhlam i paramis katari Vedrana Balog so sasa sikadi ko pervazora katari emisija Pizma 2020. berš ki Kroacijaki radiotelevizija. Voj sasa lendi kataro jerie kana sasa la šov berš thaj sasa thanakerdi ko čhavorikano kher, a ko kher sasa čuti nekobor masekora anglal te ovel perdeberšengi. Pali maškaruni sikljovni hramosajli ko nijamalo fakulteti ko Osjek.Phendem lenge ‘Chajalen oven zorale oven sar i Vedrana, a jek dive ka rova katari loš bašo tumaro kamjabi, a me ka phenav kaj si gova thaj moro kamjabi’.
Trujal gova so del arka e čhavenge te šaj te džan ničale ki sikljovni thaj avera aktivitetora, o Elvis Kralj lija than ko pobut edukacijake programe bašo čhave thaj terne maškar kolende si thaj o proekti“Ov murš“ ko pervazora tari regionalnikani kampanja mujal čhelalipe maškar o terne“Reagirisar manušikane“ so sasa kerdo katar organizacija Sttus M. Ko proekto sasa inkludirime čhaja thaj čhave, a o seksualnikano čhelalipe, polesko thaj reproduktivnikano sasljaripe thaj familijakoro palniribe sasa nesave kataro teme, vakjarel o Kralj. Minsalo sem kaj o džuvlja nakhen kataro denemi sebepi o adetora thaj i kultura bašo čhaipe lačardem o programo thaj e vastesko lil baš edukacija e romane čhavenge ko vjavahari so sa si lenge paše ko sakodivesko dživdipe. Gijate vakjarava sa lenge thaj baši vigjanali teorija mujal savi so naj zaruri sakoja džuvli te ratvakerel ko avgo polesko vjavaharipe thaj kaj ki sakoja štarto džuvli gova niklerdol pe. Trubul li sakoja štarto čhaj te ovel crdime katar i romani khedin te na ovel došakerdi i čhaj thaj lakiri familija ko savi so voj avili sar bori, pučava sa len retorikne thaj vakjarava sa lenge kaj si zaruri te keren majbut zor te šunel pe e romanjengo hango soske ko lengo dživdipe si len but pharipa thaj dukh, a but cra kerel pe ko lenge nijamengo sajdipe.
I tradicija sikavela amen baši amare darija thaj identiteti, amare rolje ki khedin thaj džovapjalipe bašo amaro hertidži savo so preda le ko generacie save so avena. Numa o problemo kerdol kana dža pali tradicija thaj o adetora bi te haljova len thaj te dikha so si šukar thaj so naj šukar sode o pojedinora si ko skladi e sasuitnipaske iranipasa. O pučljakeripe si zaruri bi te lel pe anglodikhipe i dar kataro natidže thaj e khedinaki rezistencija sose bi golesko ni o poedinco ni i kedin ka naštisarel te evoluisarel.
Jekh kataro Romanja svi so resarda te lel pe nijamora thaj pere egzamplosa kerdili persona sava so o avera čhaja dikhena sa pe pe late, a goja si i Lea Oršuš, studentka ko dujto berš socijalnikani bukji thaj kerel bukji sar aktivistka ko Romengo Khedipe ani Republika Kroacija „KALI SARA“. Jekh si kataro džene ko Organizacijako odbori Kongresi baši terene Romanja thaj Roma savo so ani Kroacija ikerdilo trito berš, a majbaro kotor katar peri aktivistikani bukji del ki bukji e ternencar, ulavdeste e čhajencar. E trdicijasa thaj e adetencar si but šukar pendžarkerdi, gova sasa lake kotor katar lako dživdipe thaj bare zorasa si mujal i romani tradicija savi so kerel bilačipe e terne manušenge, gova so si bilačo e poedinconge ja e khedinake thaj anel dživdipaske bilačipa. Bare zorasa si mujal o poedincora kasko so irimo vjavaharipe dela negativnikano rošalipe ki sahni romani khedin.
E romane familijaki struktura thaj o adetora save so vkjaren baši borako užipe aven katari romane džijaneski hor tradicija thaj lengi resarin sasa te keren zorale thaj stabilnikane vjavaharija maškar o avutne prandime manuša, sar thaj zorale vjavaharija maškar o familie katar i bori thaj o džamutro, vakjarel i Lea, džipherindoj kaj gova sasa ko vakti kataro plemikano dživdipe ki romani khedin, numa but golestar ikjardilo dži avdive.Sakoja familija si la peri reputacija savi so kerena la sa lake džene thaj kataro baro džanlipe save familijatar si i bori sose gndisarel pe kaj te avela katari šukar familija, si la zorale temela te ovel šukar romni. I bori katar šukar familija savi so naj la nisavi ladž, katari familija kaj so sajdisarel pe o pakjaipe, kerena takati te arakhen pumare čhaven, savi so si šukar ekonomikane statusesa thaj si šukar baši khedinako stabiliteti, ka ovel la majbaro mirazi savo so ko agor ka ovel čuto ko barabarutno bijavesko organiziribe thaj e ternengo barabarutno dživdipe.
Katar goja karana i bori savi so naj šukar katar turli karane, pe late dikhel pe sar disavo hohavipe, so šaj te ovel karna te akušen pes maškar peste o familie. Ko gova konteksi dikhel pe ko borako čhajipe. Ko mirazi, katar savi familija si thaj ko borako čhaipe dikhela sa pe panda ko purano vakti thaj ko avera džijanija thaj lenge familijarnikane vjavaharija thaj golese našti te del pa vakjaripe, ulavdeste ko butikedipaske khedina, baši bikenipe e čhajenge sar kotor katari romani tradicija. Avere rigatar sa okola katari romani kedin save so bilačeste istemalkerena kava romano adeti keren le resarinasa te len disave materijalnikane bukja thaj golesa keren baro zijani ki khedin thaj gasavo vjavaharibe zaruri si zoraleste te došakerel pe, vakjarel i Lea Oršuš.
Trujal gova vakjarel kaj vaktesa e beršengi simantra džal upre, a e edukacijaki minsa thaj o procesi katar sasto bajroipe sa jek lela than ki romani khedin. O terne dikhen o aktualnikane informacie, astaren e nevevaktesko dživdipasko čhani thaj leske karakteristike thaj sar so oven ekonomikane majbiathinale gijate sa majbut anen korkori čhinaviba, a maškar gova si korkori alusaribe bori ja džamutro thaj vakti kana ka fundisaren familija.
But čhaja sar i Bojana sasa čute zoresa te anen čhinavipe baš so najsa emocionalnikane thaj gogjasa hazri ja but sigate te dživdisaren ko barengo sumnal, sebepi čhinavina save so avera ande len lenge. Katari romani khedin kaj so dživdisarela sa i Bojana savakteske sasa došakerdi sose i tragedija savi so kerdili but horeste cinjarda sahne khedina, vakjarel vakjarel o Elvis Kralj. Gndisarava sa sar jek terno džuvljano dživdipe, e Bojanaki daj, sakanaske si našaldo, numa gova nitrubul te ovel lake čhavencar. Von nakhle katar bari tragedija, zaruri si lenge arka kataro bare, siguriteti, deibe dum, motivacija, sabri thaj kamipe, te anen pumaro džibdipe ko niče thaj o trin pheja save so si me khereste thaj lenge majckne pheja, te oven kamjabale terne romnja. Ko Elvisesko kher but čhave arakhel pumaro kher thaj upral lende dikhel sar leske biologikane čhave sikavindoj len ki empatija, solidariteti, zoralipe thaj marliviteti te šaj kana ka baron te oven garvasijale peske, pe familijake thaj sahne khedinake.
Mangav amaro lafikeripe te agorkerav le lafencar kolencar so ka liparav romane tradicijke nišanora kolende so but, but hari kerel pe lafi ko publiciteti, sar so si, e romengo hazrkeriupe te den averenge arka bi te dikhel pe e halesko pharipe si diso so nikana na vakjarel pe ko publiciteti thaj ko medie. Gijate phareste ka šunen diso baši Rom savo so lija te arakhel 80 čhave thaj savo so pala peste si le 43 berša bukjakjo staži thaj savo so lija pursako „Kroacijako garvasjalipe“, numa kaj si „o Roma sasuitnipaske parazitora“ šaj te drabaren sakodive. Te dživdisarel pe katar socijalnikani arka , te dživdisarel pe ko mahale kaj so naj nisavi infrastruktura thaj nisavi sasuitnipaski saikerin, te kerel pe bukji ko kalo, te piel pe alkoholi thaj te khelel pe komari, te agorkerel pe sikljovni thaj beršencar te naštisarel pe te ovel bukjarnipe naj kotor katari romani tradicija numa phandli čorolipaski rota kaj so gole manušenge nikas naj le gajljava. Okola save so resarde te ovel len jek aver ekspiriensi irin pe palal te den arka e averenge, ulavdeste e čhavenge, majbut kataro čhave ka irin pe kana ka oven terne biathinale manuša te den arka pumare jerienge, te oven egzampli pumare pocikne phralenge thaj phejenge, soske i familija nikana nibistrel pe, a gova si kotor katar romani tradicijako terbijati.
