O badani sar dživdo arhivi – deibe gogji, identiteto thaj rezistencija

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    9
    Foto: Luna De Rosa

    Identitetora, predrasudenge  pučipa, ekskluzie, diskriminacija thaj rasizmo astaren centralnikano  than ki atristikani thaj aktivnistikani bukji e Lunake De Rosa. Lake bukjarne tasvira si thaj o fotografie biastarde badania, save so buvljaren pe thaj keren pe but, nastabilnikane thaj hibridna identitetora, kišlipe thaj hoši kaj diso našalel pe. Ko vakti kana sikavela pe o vjavahari savo so kerel badanesko konektiribe e sasuitnipaske kontekstesa so lesa si ko šerutnipe thaj definirisarel le De Rosa vazdija i dukhavni minsa ko but etnikane minoritetora, ulavdeste ko Roma, save so arakhen pe diskriminacijasa, rasizmosa thaj dušmanlukosa, so sakana čhuven len te garaven pumaro identiteto.  Te keren sinteza katar pumaro individualnikano thaj kolektivnikano ovipe, savorenge si pharo, vakjarel De Rosa, a panda majphare si okolenge saven so naj len kognitivnikane alatora thaj adekvatno edukacijaki digra  ta šaj te gndisaren goleske.

    Me sunisarav te čitrakerav ko tekstili, pal gova te čitrakerav  prekal multimedie, sesi (zvuk) thaj prekal save te si avera materialora ja čhiba so ka šaj te den arka e manušenge  te bajraren i  minsa bašo naminsalo thaj minsalo dživdipasko hali. Interesiril man sa o čačutne čhipote, sar thaj thana kaj sa so šurarkerda pe.

    Prekal o filozofi Giles Deleuze , vakjarel  De Rosa, o avgo dakiko katar deibe thaj leibe alava korkori pestar “si majbari nukta katari depersonalizacija” sose kate lel pe “o majintenzivnikane dikhipa ko vakti kana haljon pe o turlipa so preperena ko gova”. Jek kotor katar laki familija aven katari romani dijaspora so kerde nišani thaj ko lakoro čhavoripe. Sar čhaj  katar Rom thaj na- Romani, hošisarda duplo diskriminacija , kodoja savi so avel andral  thaj avral katari pi familija. Ko vakti kataro studie ani Akademija baš likovnikane artija ano Milano lija te bajrarel majhor hošibe thaj kritikano haljoipe e arteske thaj e mediengo asari ko poedincora thaj ko sasuitnipe. I Akademija Brera, sar thaj lako Erazmus  berš  ki Akademia bašo likovnikano arti ani Viena, dije la šajdipe te kerel bukji thaj te sikavel pe tasvira, sklupture thaj video zapisora, i inicijativa  te kerel pe trampibe pe kolegencar  si funda katar lako haljoipe  sar o artri šaj te ovel la šerutni rolja  ko kulturnikane thaj politikane rasprave , numa thaj sar te arakhel pe late peri pozicija.

    I marginalizacija, ja o hošipe “averčhani” dija man čhani sar te dikhav, te arakhav alternarive katar neve sumnala. Ko kodova smislo o arti, pakjav, saj te ovel platforma bašo sasuitnipaske iranipa. E manušenge sar mande save so inkludirisaren pe ko italijako sasuitnipe ja ko avera sasuitnipa, numa ko jek vakti si but samale kana ovel lafi baš pumare darhija/ identitetora, o arti ovel čhani ja pošukar vakjardo šajdipe te pendžaren pe thaj te phanden pe paramisencar thaj e Romengere darhencar thaj e avere etnikane minoritetencar, kaso so depersonalizirime keripe  ko ulavde  negativnikane  ja traumatikane čhipote, prekal trampibe thaj afirmacija barabarutne ekspiriensija, nakhada“kodova negativiteti“ ki rezistencija.Te kere prekalipe, sar so vakjarel thaj o Rosi Braidoti, gova vakjarel te ovel tut dukh, a lasa  te na astare manuše thaj te angažiri tut ko fronti katar pozitivnikano thaj te kerel pe ko konteksti kaj so šaj o negativnikane strastija thaj nagonija  te keren pe ko „kate thja akana“ konkretnikane vjavaharija. Arakhindoj amen bute krizencar ko sumnal, i kultura si amenge maj zaruri katar bilo kana!Mange, sar thaj bute romnjenge artistke gova si šajdipe te oven majzorale  thaj te haljovel pe o fenomeni katar interseksualnikane strukture save so astaren sa etnikane minoriteten.

    Kaja artistka savi so dživdisarel ano Berlin thaj Milano lel o majlačho katar o solduj dizja -garavdeste avela e kulturako bokhalipe , numa iradasa savorenge te sikavel kaj i “Ciganka” šaj te educirisarel pe  thaj te ovel la džanli rolja ko sasuitnipe. Ko Milano reslja katar ckno than ano Abruz, katar tradicionalnikani familija, thaj sigende ovela lake dujto kher, kaj so tamirisarda po nevo identiteto, ko jek vakti garavindoj okova o romano, te šaj te studirisarel thaj te kerel pi kariera. Te kerel pe lafi bašo Roma thaj Sinte ani Italija si sa panda tabu,  a sigende lija te šundol, thaj trujal gova so si cra aktivistora save so nekobor berša keren mareba mujal ekskluzija thaj diskriminacija. Ko Berlin avel te sažirisarel thaj kate arakhla po tromalipe -anglal sa alusaripe identiteto kolesa so mangel te sikavel pe, numa thaj o umetnikano pučarkeripe savo so kerdilo ko konteksti katar turlipe so sasa la šajdipe te pendžarel len prekal berša. O Milano si diz kaj so hošisarav man Italijanka kaj so arakhav man me čhibasa, mere kulturasa. Gova si than katar so šurarkerdem mo umetnikano dromarkeripe thaj sakana sem lošali kana iriv man te dikhav o džanle kulturnikane čhipote. O Berlin si diz kaj so šaj te arakhen  tumari bah thaj te manglen šaj te oven thaj politikane šunde.

    Jek, nijek, šel milja

    Jek katar o realitetora  ko palune berša si o interdisciplinarnikane diskusie bašto arti thaj e Romengo thaj Sintengo dživdipe ani Evropa ovela sa majintenzivnikane , šukrikerindoj e turli organizacienge thaj aktivistenge save so thaj ponodoringate keren mareba mujal i diskriminacija thaj anglal sa dena arka e terne Romenge te educirisaren pe  thaj te sikljon pumari historija. Gova si lungo proceso, sose sar so savore džana, amari historija šelberšipancarsasa hramosardi katar parne  manuša thaj beršencar pherdiljam traume thaj frustracie thaj šaj , a me pakjav, kaj panč ja pobut generacie ka šaj te crden kava amaro phiripe thaj o nasiguriteti so phirava le amencar. O arti sakana sasa alati baš komunikacija e avrune sumnalesa , a amenge e Romenge gova si pobut  katari mareba mujal o maltretiribe thaj sa o čhanija katari diskriminacija.

    E romane kedinako nevevaktesko arti si le resarin te vazdel i minsa thaj te čhivel o avazi ko aktuelnikano publicirime diskursi ani Evropa, ulavdeste ko vakti sar amaro, kana i historija ovela haberi, numa na soske si nevevakteski,  nego soske kerela pe amenge ko čačutno vakti,sintaksasa maškar o realizmo thaj fantazie, vakjarel i De Rosa. E medijako saikeripe kompromirisarda o šajdipe te kidelpe o historikano deipe gogi, modificirisarda o imaginarno, nakhada e mitoren, phutarindoj neve scenarija ko, sar so oj vakjarel-percepirime čačipe. Golese o arti sar aktivizmo ovela čhani kaj so si keribe sigutni  bukji ko dikhipe o nahaljoipe, stereotipe thaj kontraverzie bašo alav savo so istemalkerea pe e Romane kedinake. I Romani artistka, ja sar mande, epaš gadži , epaš Romani, anel ki gogji i Evropa kaj so kerena pe čačutne sikavipa, šurarkerindoj katar korkorikeripe!

    Kotor katar avdisutne sasuitnipaske structure thaj sistemora-policijako čhelalipe upral Roma thaj upral džene katar avera rase čipotisarela pe ki sahni Evropa thaj but hari okola save spo si golesa astarde thaj lenge jerie astaren pumaro hako. Golese džanlo si maškar amende te ovel solidariteti, ko organiziribe, educiribe thaj maškarplesutno astaribe amare pakjaipaske thaj kulturnikane turlipa, ko gova te na bistra kaj ava katar jeka jek diaspora thaj gova so ikerel amen ko sa gola turlipa si o romanipe.

    Sar but avera arristke, thaj oj kerel takati te kerel mujalipe ko klasuificiribe thaj o oblikora katar zorarkerdi diskriminacija thaj golese nimangel te sikavel pe sar jekhutni romani artistka thaj liljarutni. Thaj bezehaske avdive, ko amalipe ko harnevaktesko istemalkeripe, but manuša istemalkeren kava lafi te šaj te keren sama ko kurko, a ko gova than nikeren sama ko butestukake identitetora e romne kulturake thaj psihologikano barvalipe. Oj gndisarel kaj o identiteti si sa panda čhelalo poimi, togaj kana pakja kaj šaj te čiva le ki kategorija sar „romano“ thaj „evropako“.

    Ko jek kava si crdutno than ki laki nevi bukjaki serija “Cosa vuol dire essere Romnia?!”iklile katar o fakti kaj gasavi identifikacija  naj, numa si turli bukja save so keren o identiteti ko muvmento ko kontinuirime transformacija. Gijate lako identiteti si dilema, ov si fluidno thaj putardo. Sako amender šaj te ovel hramari, sar so phenel o hramari Pirandelo, jek, ni jek, šel milja. Definitivnikane pobut mangava o džuvlja te oven dikhle sar so ola mangen  te oven dikhle thaj svako amender te sikavel pere darhija thaj kultura ki peri kariera be te oven etiketirime goleske.

    Sar so ponodoringate vakjerela i De Rosa,i klasa,o etnikano preperipe thaj o poli, našti hemin pe na salde ki artistikani kariera , von len than thaj ko avera profesie thaj butikeripe. Katar goja karana zaruri sasa te garavel po identiteto, a deipe pe gogji sar ko nakhlo vakti ko lako bijando than došakerena sa la  sebepi lako palo alav thaj sar lako dat phareste arakhela sa bukji soske si Rom. Sar so ki Italija sa panda si bari i diskriminacija maškar o polija, save so naj tromale te vakjaren pumaro seksualiteti ko but čhipote , trujal so si marginalizirime, pumaro seksualiteti dživdisaren le sar mahana savi so diktiril o publicirime gndipe thaj save so čivel len te phanden pumari egzistencija thaj pumaro vjavahari korkori pumare badanencar ko nesavo kišlipe, phandel ko plesutne emocionalnikane thaj psihologikane dimenzie.

    Patome manušipe

    Sar zaruripe bašo sasuitnipaski inkluzija savi so ka del jekha jek šajdipe fundirime si i Unija romane kedinengi ani Italija (UCRI platforma) kaj so lel than thaj i De Rosa. Laki bukji si sar artistka, hramarutni thaj producentka si te kerel buvljaripe thaj anglodžaipe i romani kultura, prekal turli kulturnikane čhipote, bukjarne kamre mujal antiromizmo, keribe kursija baši čhib, historija thaj arti. Kedime trujal i platforma organizirisaren pe o avgo likovnikane konkursija bašo Samudaripen ani Italija savo so si sa panda bidžanlo e terne Romenge, a majbut e naromane džijaneske.

    Jek kataro resarina e UCRI platformake  si o mareba mujali struktura”nomadikane kampora”, a i De Rosa prekal duj kolaža telo alav ”Romane logora  ani Italija-arhitektonsko vakjeripe baš raštrako rasizmo” sikada e thanesko čačipe kaj so o manušipe si saikerdo katar o majkišle poedincora  thaj okola save so gndisaren pe sar “ekscesi”, save so si mukle korkori peske ko keribe e aktualnikane krizasa. Arakle fotografiencar  katar nomadikane logora katar turli italijake interneteske žurnalora dikhlja  ko savo čhani o političari sar so si o Salvinij  istemalkerena i rasistikani propaganda replicirindoj sasuitnipasko ulavipe kaj so na dikhela pe o e sasuitnipasko pluraliteto, a ko jeka jek vakti ilustririsarel pe e manušengi degradacija   save so dživdisaren ki ekstremno sasuitnipaski marginalizacija. Prekal kolaži manglja te sikavelo čhani ko kova so o Roma si sikade ki masovnikani vizualizacija, thaj čitrakeribasa te intervenisarel pe ulavdeste ko manušenge muja, sebepi so lenge badanija thaj identitetija si bidikhle ko publiciteti, numa istemalkeren pe baš čhelalo prezentiribe stereotipencar so si tipikane e Romenge.

    O Romane kampora si dromaripe ko čačipe tari sakanutni diskriminacija, vakjarel i De Rosa, thaj ponadaringate phenel:  So legarel pe bašo Roma,o Italijanska medie prezentirisaren len sar čora, kriminalcora, save so nimangen te integririsaren pe, manuša save so mangen te ovel len preperavdo dživdipe ko na lače šartija, kaj von gijate mangen thaj te kerern gova so so naj humano.O gijate vakjarde nomadora naj nomadora ni pali kultura. O nomadikane logora zaruri sit e akharen pe” sasuitnipaske gunojeske kante”.  Love so si zaruri te oven baši Romengi integracija o gija vakjarde evropake fondora, istemalkeren pe baši deložacija telo sa jeka jek dikhipe katar publicirime gndipe savo so na haljovel pe ni pa šaj te haljovel pe.

     Badani-sar subjekti thaj objekti

    O badani sakana sine hramovipasko than hazri te lel dikhlo kanunesko teksti savo so o sasuitnipe hramosarel len pere dženenge, gijate so “žigosarel len”, kontinuisarel i De Rosa .Sakova nišani si bikosli damka, nišani so o badani kerela le memorija. Goleske o purane sasuitnipa dija e adolescenten  ko sasuitnipasko dživdipe mučibaske ritualesa, vakjarel oj, thaj džipherel sar e nišankerde  badana ulaven o jeka jek badani sar jekhutno than te phiravel pe e kedinako ¸nišani¸ so “nišankerel” o sasuitnipe. Dikhindoj kaj o nadošalipe naj šajdutno sose o tromalipe inkludirisarel thaj amen , togaj amaro ovipe akhardol barabarutno dživdipe thaj naj dakiko kana so naj sikado amaro sasuitnipasko keripe.Gijate o badani sar alati vakjarel paramis bašo lako dživdipe, intimnikano thaj privatnikano, numa thaj baši sasuitnipaske thaj politikane čhipote , ko simantrake thana  maškar čačipe thaj fantazija

    I egzistencija phandel pe badanencar thaj sumnalesa prekal turli percepcie, Sar egzampli  ko tradicionalnikane Italijakere romane familie save so odoringate bešen  beršencar, lende si dualistikani sumnaleski  percepcija thaj sa dživdipaskere aspektora si ulavde prekal o kenceptora katar bah /bibah, užo muj/ladž thaj užo/melalo. O manušikano badani si ulado ko:upruno kotor si užo, a o teluno kotor kataro badani si melalo. O Džuvlja zaruri si te dikhen sar phiren, sar miškin pe, ulavdo lenge pngre, save so sakana si zaruri te ikeren pe phandle, nitromal te ovek phutarde ulavdeste kana hal pe thaj nikana nitroman te teljon anglesite kana si pe pngre. O Uravipe, o ikjeripe thaj e romnjengo vjavaharipe sakana si predmeti lafikeripaske katar sahni kedin.

    Ko divesko agor, I De Rosa gndisarel, kaj thaj laki phuri nana na -Romani dživdisarel ki kaja perspektiva. I kultura o rodi,o multiplicirime identitetora, turli perspective thaj molja, sar thaj i diskriminacija zaruri si te pučarkerel pe arkasa katar interseksualnikano aksesi sebepi so but romnja, sar egzampli,zaruri si te sikaven mujalipe ko heteronormativiteti, ageizmoske thaj avera diskriminacijake oblikora save so kerena lengo pozicioniribe andre ko patrijahalnikane  thaj etniziorime sasiutnipa te oven majsložena, vakjarel i De Rosa. Gova vakjarel kaj si zaruri te kerel pe pučarkeripe phandlo amare egzistiribaja save so kerela amen romnja’. O identiteti si sasuitnipasko konstrukto thaj si pučljardo, sebepi so si katar baro džanlipe, o Romanja, save so si astarde katar na jekha jekhipe, a ko but čhipote thaj čorolipasa, ekskluzijasa thaj diskriminacijasa , ko agor te oven dikhle pumare biografiencar thaj identitetesa! Avere lafencar , te pendžarel pe kaj avdive o Romanja si jekha jekh angažirime ko turli pučiba, kaj sja korkori te educirisaren pe thaj averen thaj ko jek  te len ulavde thana. Avdive I vizualizacija si primarnikano obliko kamjabeske, kontrola thaj komercionalizacija. I tehnologija komercionilizirisarel sakova badani thaj ko jek džangavel o strukturalnikane turlipa thaj najekhajekhipe.

    Prekal kaja „dominantna prezentiribaske režima“i kupa De Rosa šaj dikhelape  sar ‘aver’  a ki goja čipotao tasvira khelen klidali rolja ko definiribe thaj kontrola politikani thaj sasuitnipaski zor ki savi so si len than  turli poedincora thaj marginalizirime kupe. Avdive, pobut katar nekana , gova naj  pučipe ‘bašo identiteto’ numa pučipe koleste preperen thaj pakjav kaj o badani avdive našalda peri plesutni supsanca. E badaneske si lendo o maškarutno than savo so ov sakana lela sine le ko sumnal te šaj čivela pe ko plesutno tasviri so si majpakjaipasko baši mediumengi rolja ko kurko. Katar koja karana o identiteti thaj e džuvljako badani dikhle sar ‘avera’ si len maškaruni rolja ko lako butikeripe sar čhelalipasko subjekto thaj objekto thaj ekskluzija savi so diktirisarel la o sasuitnipe. O artistke thaj ponodoringate si cra astarde thaj si telune moljasa ko muzeja, galerie thaj aukcijake khera, kaj so lengi rolja ikljol katar romnjengo hali  ki buhlui sasuitnipaski struktura.

    Sako lengo ikljovipe ko bienalija thaj festivala si džanlo, a baši De Rosa, sar jek katar misafirke artistke ki Vila Romana ani Firenca  gova šajdipe sasa lake džanlo dakiko, te ikalel pe sose panda sar ckni mangela sa, numa thaj o pakjaipe savo so si zaruri te ovel savorende amende peske thaj goleske ko so pakjal. Thaj ponodoringate gndisarav kaj bašo Romanja, save so panda arakhen pe diskriminacijasa, a ulavdeste baši  o terne te oven len figure save so ka oven lenge sar egzampli  te na hošinen pe kaj si korkori, numa te vazden i minsa te sikljon baši plesutni historija thaj darhija baš pošukar avutnipe.

    I rezidencija ka ovel lake šajdipe, sar so phenel i De Rosa, te buvljarel thaj te kontinuirisarel po projekto “Cosa vuol dire essere Romnia?”, vakerindoj o sigjaripete pučarkerel pe interpretacija e badaneske prezentiripaske thaj e Romanjengo politikano identiteto, numa thaj te kerelpe takati te dokumentarisiril pe o fenomeni katar interseksualne strukture.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime