Seo Cizmich: E Roma zaruri si barikane te dživdisaren pumaro ‘romanipe’

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    60
    Foto: privatno arhiva

    I familija katar Seo Cizmich romano aktivisto  dživdisarela sa ko thana katar nekanutni Jugoslavija. Leski daj bijandili ko Zagreb  ani Kroacija, a leski familija trujal ano Zagreb dživdisarda thaj ko Sarajevo ani Bosna thaj Hercegovina. Leske jerie sar bišeberšenge gele te dživdisaren ani Italija  ki Dženova kaj so dživdisaren thaj avdive. Anglal efta berša o Cizmich gelo ani Barselona mangindoj te pendžardol e bukjasa save so keren la o romane organizacie  ani Španija save so zorale kerena sa bukji te zorarkerel pe o romano identiteto. 

    Crdija man o zoralo aktivistikano muvmento savo so si ani Španija. Šundem kaj trujal aver keren bukji te sikljol pe i romani čhib, savi so odoringate skoro našaldili thaj gova kerda mange baro interesi. Majangle avilem ko salde nekobor čhon, a pal gova činadem te ačhav thaj te lav than ki bukji e organizacijake Union Romani, vakjarel o Cizmich thaj džipherel:Ki Španijaki kultura inkorporirime si but katar romani kultura, sar egzampli o flamengo savo so ko 2010. berš o UNESKO kerda le kotor katar sumnalesko kulturako barvalipe, numa naj i chib so si evidenti katar historikane španijake kanunora mujal o Roma. Salde biš Roma ani Barselona keren romane lafi, a si thaj o dijalekti kalo(calo) savo so keren lafi e španijake thaj e portugalijake Roma save  so si but šukar ikjarde o romane lafora hemime e španijake, numa i gramatika si španijaki.

    Ko 1700-ta berša e Roma ani Španija crdie but ko egzilija thaj bare  bilače astariba thaj phanlipa. Ki jek organizirime operacija ko vakti katar španijako thagar  Ferdinand VI,1749. berš astarda thaj phandija dešuduj milja Roma. O thagar so avilo pala leste Karlo III činada te kerel napi baši asimilacija kana čhinada sa o Roma save so sasa phandle te oven mukle ko tromalipe thaj nimukjela sa len te ovel len phirutno dživdipasko čhani, te biknen grasten thaj avr mali thaj te na keren lafi ki lengi čhib. O nattidže katar antiromane kanunora kerde  o Roma avdive te ovel zaruri te sikljon i romani čhib.

    Kera intenzivnikane bukji ko minsako vazdipe soske si džanlo te sikljol pe i romani čhib, sose gova si jek katar amaro identiteti, vakjarel o Cizmich. Ko pervazora katar i organizacija kera bukji ki metodologija thaj ko materijalengo hazrkeripe bašo sikljoipe, lila(pustika) thaj sikloipaske lila. Ko momentalnikano online  kursora si amen 90 partisipantora thaj sa jek aven neve save so si len interesi. Zaruri si te phenav kaj del amen arka thaj e španijaki radži thaj o institucie kolencar so kerdam kvalitetnikano dijalogo so del amen džiperdo takati.

    Sar šukar egzampli ko keripe bukji ki čhib e Cizmicheske thaj leske kolegenge si o aktivitetora save so keren len e Romengo Kedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA” kaske so ko čipote sakana avena, a ulavdeste  ko nišankeripe o Sumnalesko dive e romane čhibjake 5. novembro. Palo gova so beršencar lav than ko Zagrb ko nišankeribe kale bare diveske, organizirsardem nišankeripe thaj ani Španija thaj gova kerel pe ničale sakova berš. Ko gola čipote da pursakora e personenge save so keren bukji ki romani čhib thaj laki promocija . Trujal gova andam thaj Deklaracija savasa so roda i romani čhib ani Katalonija te angigarel pe  sar jekhajekh ki kultura sose istemalkerel pe, a ko Barselonako centro čutam ckno lipardari sebepi Sumnalesko dive e romane čhibjake. Ko gova čhani, savore so nakhen trujal leste čhuven le ki memorija thaj vaktesa zorarkerel pe o gndipe kaj o Roma sar džijani si džijani ani Evropa.  O cizmich vakjarel kaj i čhib naj salde barvalipe numa thaj diso so si džuvdo, a majbaro šukrikeripe  baš lako zorarkeripe ni kerel pe salde  e lingvistenge thaj e profesorenge pali romani čhib numa thaj sa okola save so sakova dive keren lafi. Gola manuša ikjaren o stubo e romene identiteteske, phenda vov.

    O Cizmich kerda lafi thaj bašo Roma ani Italija kaj so leski familija akana bešel. Ani Italija sa panda si segregirime o romane kampora, o Roma niegzistirisaren sar nacionalnikano minoriteto, a i romani čhib nipindžarel pe thaj ni angigarel pe, vakjarel sar  e Roma si sakana telo psihologikano asari(pritisak). Šeliberšipancar kerela sa pe bukji te sikaven pe e Roma sar manuša save so naj len mol thaj golestar čhinade te pakjan ki pumari mol sar manuša. Numa pocra kerel pe iranipe. Kana ani Italija avile e Roma katar purani Jugoslavija lija te kerel pe thaj o romano muvmento. Sa panda naj gijate zoralo, numa e neve generaciencar save so niroden atesti avraldan baši pumari mol, vov ovel sa majzoralo. Sa pobut Roma katar maškaruni thaj terni generacija džanel savi si leski mol, kaj lengi kultura si la mol thaj kaj i Italija si lengi phuv sar so si e Italijancongi  phuv. But terne ikljon katar kampora thaj keren takati te ovel len majlačho dživdipe pumenge thaj pumare familienge. O drom te resel pe džo nijamalo hali ko sasuitnipe si but lungo, numa crdije gole dromeste.

    O Cizmich sasa jek kataro partisipantora ki  Maškardžijaneski konferencija „E Roma sar indijaki dijaspora bičhinde- konekcie” savi so ikerdili ano Zagreb katar 10.dži 12. aprilo kava berš, baš savi so pakjal kaj ka ovelhramome ki historija sar but džanli thaj na salde baši Kroacija numa thaj baši sahni Evropa. I bukji thaj o aktivitetora katar e Romengo Kedipe „KALI SARA” thaj Veljko Kajtazi gndisaren kaj si lačho egzamplo bašo sa avera romane organizacie thaj reprezentora. Gova so kerda o avgo Sumnalesko kongreso bašo Romengo avutnipe katar so iklilo thaj o nišankeripe e Romengo sumnalesko dive 8.april, gova kerda le i „KALI SARA” baši romani čhib thaj e Sumnalesko dive e romane čhibjake savo so sakova berš nišankerela pe ko 5. novembro ko sa pobut phuva. Džikaj sema ano Zagreb, kerdem vizita thaj ko memorijalnikano centro Uštica ko autentikano than katar nekanutno nacistikano logori kaj so ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba sasa mudarde pobut katar 16.000 Roma thaj Romanja so e Romengo Kedipe „KALI SARA” tamirisarda le sar jekhutno memorijalnikano – muzejesko than resarinasa te ikerel pe i  kulturnikani  memorija. Garvasjalo sem so lijem than ki Maškardžijaneski konferencija savo so ko fokusi čuta e indijake darhija thaj sem jek katar gola save so  vasthramosardem i Delklaracija so andam la. O klidaripe (zakjučke) katari Deklaracija ka vakjarav len ani Španija, a gova ka keren le thaj o avera da partisipantora katar 17 Evropake phuva, phenda o Cizmich  thaj ko agor phenda kaj o Roma zaruri si te oven barikane  thaj te dživdisaren pumaro ‘romanipe’ thaj gotar te definirisaren pumaro barabarutno dživdipe e avere džijanencar.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime