Liljarutni irat e Alija Krasničesa:Te pakja mere stihonge zaruri si te ovel tut moro dživdipe

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    61
    Foto: Phralipen

    Ko pervazora  Diveske e romane kulturake organizirime sebepi  e romane čhibjako Sumnalesko dive ko thana  e Romane kedipaske ani Republika Kroacija “KALI SARA” ikerdili liljarutni irat e gajakosa thaj e prozaistesa  Alija Krasničesa a trujal leste lije than thaj Maja Jovanovič thaj Nedžmedin Neziri, kale beršeske leljarutne e pursakoske baš dživdipaski bukji “Šaip Jusuf “ thaj  “Ferenc Stojka” save so del e Romengo Kedipe “KALI SARA”. E programeski  legarutni sasa i Maja Grubišič,  a trujal so e Alijasko liljarutno butikeripe si pendžardo, harne vakeribasa bašo lesko arteskoro  butikeripe savo si but barvalo opusi šurarkjergja kaja gajakongi irat.

    Anglal nersavo vakti o Alija Krasniči nišankerda  jubilejeske 50.berša katar liljarutno butikeripe ki dajaki čhib, a avgo gili, o avko dešohto stihora save so hramosarda  but čirla ano Klani ki Rijeka, hramosarda len pe čhajake. I liljarutni irat šurarkjerda leske anegdotasa baš leske liljarutne šuruja ki savi so bukji dija le takati lesko amal savo so ko gova vakti hramosarela sa baši gazeta  Arena.  Maškar lesko baro numero gilja baši kaja čipota o Alija alusarda o lil  Chino sem katar sa sose kava lil si le ulavdo than  ko lesko sar so vov vakjarel ratvakerdi atma savi so rodel o čačipe. E lilesko alav alusarda le sebepi lesko kerkjipe katar nanijamalipe savesa so arakada pe ki lekoro liljarutno butikjeripe thaj ponodorigate  naj angigardo trujal gova so kerel bukji pinda berša kaj so si le hramome pobut katar šel thaj pinda lila, a maškar kolende arakhen pe o gilja, paramisa, dramake tekstora historikane tekstora baš o Roma, antologija baš o Jasenovac thaj dešohto lavzakora. O Alija gndisarel, kaj disave gajakora afirmirisaren pe sar gajakora prekal disave simpatie, a nesave thaj bi nesave evidentora, salde nekobore hramome stihoncar. Kale lileski kedin alusarda la sose gndisarel kaj ikjarel o majdukhavne gilja bašo romano džijani  savo thaj ko 21.šelberšipe naj šukar etablirime thaj sajdime ko vjavahari e avere džijanencar. Ki peri poezija hramosarel bašo pere manuša, pa ko stihoja hramosarel bašo čerge thaj prahoske droma, prapaponge skeletora, binišaneske limora, baš o amuni thaj o sviri, i bokh thaj o nanipe, dur katar e parapaponge phuva thaj baš o bistardo vakti koslo katar i balval sako jek nišani.Bimeripaski piramida, Ko pharno gras, Kali sima, Jagali romani irat, I gili našadol -o gajako si mazuni, Chino sem katar sat haj  Te pendžare e naturaki čhib sasa  alusarde gilja katar kale lileski kedin, save so ki romani čhib drabarela sa len o gajako Krasniči, a ki kroacijaki čhib kerela sa translacija i legarutni Grubišič.

    I gajakina  katar Vojvodina, Maja Jovanovič si i avgo rakjaki  misafirka, ko poro vakjeripe anglal i publika phenda kaj lija te hramosarel katar dešefta berša dendi dumo katar lako dat Ranko Rajko Jovanovič, gajako, savo sa panda del la dumo barabar  e Alijasa Krasniči save so pendžarel le deš thaj panč berša. Ki kaja liljarutni irat prezentirisarda pe lileski kidipe giljencar Phirutno ilo  ikaldo 2018. berš. Dija le gova alav sose  pakjal kaj sako amender roda diso sar so si sansari thaj kamipe. Ko lilesko alav arakhel pe laki fotografija sose e drabarutnenge mangla te sikavel čačutni romani romni. Late si simbolikane uravdi ko lolo džaketi sosa mangel te bičalel mesažo kaj o džuvlja sakana sar feniks vazden pe ko dživdipe so i te nakhade.

    Ko kale lilesko kedipe savo so kerel lafi bašo džuvdipe , kamipe  thaj manušikani egzistencija, sajek kerela sa bukji katar maškaruni sikljovni thaj ko gova vakti dikhela sa sar bajrola  sar gajakina thaj sar persona.Trujal gova phenda kaj but gilja katar kale lilesko kedipe si sebepi te ikljol katar anonimiteto bašo but lende pursakora , sar ekzamplo ko Maškardžiijanesko artesko  konkurso  “Amico Rom” ko Lanciano Italija. Baši kaja čipota alusarda  trin gilja Gnde, Dromarutni thaj Kreveto,  save so e publikake majangle drabarda len romane, a pal gova gi srbongi čhib. Sar liljarutne egzamplora liparda e Miroslave Antič, Gordana Džurič, Gina Ranjičič, Ceija Stojka i Bronisłava Vajs Papuza, a sar resarin katar sahno butikeripe vakjarda  kaj si te kerel pe pošuker e romane kedinako hali te crdenpe o stereotype thaj o predrasude mujal o Romanja.

    O Nedžmedin Neziri si o dujto rakjako misafiri,  gajako, translator thaj lektori katar Kosovaki Mitrovica, ikalda nekobor lila giljencar, maškar kolende si thaj o lil Ma bistar  savake so lija pursako ko Maškardžijanesko meči “Amico Rom” ko Lanciano Italija. Leske gilja arakhen pe ko lila katar avera gajakora sar egzampli ko Alija Krasniči, savo so dela sa le dumo te hramosarel thaj Gilies Ejnard, a korkori thaj sar koautori e Krasničesa ikalda nekobor prozake lila ki romani thaj ki srbongi čhib. Pe lilesko kidipe Ma bistar savo so kerel lafi baš o modernikano romengo crdipe  katar Kosovaki Mitrovica, sebepi kaja čipota e zagrebake publikake  alusarda štar gilja, Sa amen sam phrala , učhalina, Phurt ko Ibro thaj Sumnalesko sasuitnipe, savo so drabarda ki romani čhib, a pal gova i legarutni  Grubišič ki srbongi čhib. O Alija Krasniči e Nezire akharel vaktesko fotografo sose biš thaj duj berša dikhel i historija e mahalake fabrička savi so peradili, mukjindoj pal peste hramome lafi, savi so arakhadol ko lilesko anglunipe  sar alaveski fotografija e lileske giljencar.

    Palo  poezijako lačipe  katar Alija Krasniči thaj leske misafira, i rat agorsarda drabaripasa panda jek gili katar o  Alija i gili Palem ko čorolipe, a amen palo gova rodijam traro rajo Krasniči jek harni vakjerin. Vov harneste vakjarda amenge bašo nakhle vaktora ko kosovake-metohijake thana kana lesko alav sasa pendžardo, a 1999. berš iklili mareba thaj katar gova vakti sa dži akana najsa le gijate literaturako drabaripe. Gova sebepi, kaja čipota si leske but džanli sose sikadilo kaj dajek moljakerel leski bukji. Lošalo si so pere pinda berša katar peri bukji nišankerda len ano Zagreb thaj šukrikerda pe e e legarutnjake Maja Grubišič, e prezidentkake ko Romengo Kedipe „KALI SARA“  Suzana Krčmar, e saboreske reprezentoske Veljko Kajtazi thaj savorenge save so dije šajdipe te kerel pe kava ivento sar thaj e publikake savi so sasa lošali te šunel le.

    Kava skromno autori savo so lija pobut katar tranda kherutne thaj avere phuvdendar  pursakora thaj angigaripa maškar kolende thaj pursako katar Italijako prezidenti thaj o pursako baš dživdipaski bukji”Šaip Jusuf”, nikana nikerel lafi peske numa mukel leske te keren lafi leske lila. Ko avgo plani leski bukji si afirmacija  thaj barvalipe e romane liljarutnipaske thaj romane čhibjaki prfomocija, a gole manginasa del arka sa e ternenge. Te šaj vi tumen te hošisaren kaja liljarutni irat, baš  agor prezentirisara e Alijaski gili Te pendžare e naturaki čhib.

    Te pendžare e naturaki čhib.

     

    Našti svako te genel čerenja ko badal

    Te kerel lafi ki pakšinengi čhib

    Te giljavel bašo čergarengo dživdipe

    Baš o čarjale umala herdelezeske lulugjencar

    Gilja bašo kokala ko nanišankerde limora

    Nakhlo duripe e e khameske dromesa.

     

    O manušea, mancar bijandile e lafora dukhasa

    Khelde ko Homeresko teatro

    Thabljol o ruhi ki jag baši nahramome legenda

    O šelberšipe si harno bašo jek bijandipe

    O meri bah dujrar tut palo dajako meripe

     

    E bibahtale  našti te arakhe le ko parno sumnal

    O horipe nimukel te akhara le palo alav

    Te pakja me stihonenge

    Zaruri si te hošisare moro dživdipe.

     

     

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime