E artesko sumnal si sasuitnipasko sikavipe

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    6
    Foto: Marina Rosselle

    O Sinte thaj o Roma, si sar o artistora. Sa jek arakhen pe ko sasuitnipaske margine. Diso sar čar so korkori barol, si jek katar o teme so e francijaki-romani artistka Marina Rosel sikada ko pere bukja, a sikada len ani galerija Kai Dikhas nakhlo berš ano Berlin. Maškar i pošik thaj o asvalti i čar so korkori barol arakhel čhani sar te ikljol, te barol thaj te mukel luludi, i artistka si inspiririme katar kala čarja kerda bukja save so sikaven thaj o personikalno tasviri katar lako pašipe. Bijandi si ki kedin katar romane dromarutne, lako artistikano opusi crdel darhija katar familijaki historia thaj dživdipasko čhani, a laki buki kerel takati te del deskripcija gole dživdipaske arteske, dromalipe thaj sajek thaneske astaripa. I Marina Rosel si artistka savi so dživdisarel thaj kerel bukji ano lil ki Francia, kaske so o than, periferia, bukja thaj materiala si gova so čhuvel la te kerel ideengo pučarkeripe, vulnerabiliteti thaj materijako iripe. Diplomirisarda  čitrakeripaske artia ki Uči sikljovni čitrakeribaske artenge thaj dizajn ani Valensiens 2001. berš, thaj magistririsarda ko jeka jek instituto palo duj berš. I Rosel ulavdi inspiracija lel katar thana save so si len džanlipaski rolja ko lake identetesko keripe, o thana kaj so laki kedin dživdisarel, save so pobut droma si diskreditirime thaj sa jek oven transformirime ko jek urbano bajroipe.

    Ko tumare bukja crden o folklornikano prezentiribe phanlo e Romencar. Šaj li ulaven amencar save si e Romanjengo stereotipikane sikavipe ano arti?

    But sem emotivno ko khelipe, gili, bašalipe, sa arteskere oblikora. I romani kultura si but barvali thaj turli. Naj salde o folklori. I romani kultura naj simantrakerdi ko karavanengo prezentiripe, bašalutne ano barora, khelina ko tradicionalnikane šeja ko zorale renke. O egzotikano šarmi e Romane džuvljake si but sikavdo. Zaruri si te činava o arhaikane žanreske scenasa kaj so fiksirisarel pe e Romane džuvljaki thaj muršeski rolja.

    E Romanjengo sikavipe ko arti dela šajdipe baš turli mesažora. Ano tasviripe (slikarstvo) majbut sikavel pe o moralnikano mesažo – i Romani si mujalipe katar haklime romni. Sakana ki scena si hohavipe sikade sar čornja thaj bengjalja. Gndisarav ko bukja katar Nikolas Regnier Joueurs de cartesb (khelutne ko karte), trujal 1625. ja ko bukja katar Džordž de La Tur La diseuse de bonne aventure ( Vražarka), trujal 1630. Ko jek aver vakti o Pjer Augusto Renoar kerda o tasviri En Eté – La Bohémienne (Nilaj-Boemka) 1868. Ko gova tasviri nidikjol pe mange kaj si sikadi sar egzotikani jabandžika, sose o tasvirdžia del uladi sama e terne Romanjake. Pharo si te vakjarel pe sar o artistora dikhena sa pe modelen.

    Sar komentirisaren e artistkengo thaj e kulturake bukjarnengo hali, ulavdo e džuvljengo? Vakjaren li kaj o bukja katar artistke sa panda majcra moljakeren pe katar o bukja e artistengo?

     O sasuitnipe si gasavo, najekajek. Thaj te kerel pe cra majaverčhane, e artesko sumnal si sasuitnipasko sikavipe. Naj lokhese te oven Romani thaj artistka . Gova si sakodiveski mareba mujal o preziri ko sa umala. Gndisarav kaj si ulado preziri mujal o artistke ko sahnipe, murša thaj dživlja. Ki mngri kariera sasa man šajdipe te prezentirisarav mi artistikani bukji ko thana katar asocijativnikane artia, save si  baš trampibe thaj turlipe.

    Studirisarden historijako arti. So o studentora šaj te sikljon katar historikane arteske lila kana kerel pe lafi baš arti thaj artistke, thaj ko sahnipe e romane kedinako leibe than ko paščimalo arti?

    Anglal biš berša kana sema  artestki studentka, nikana najsama aksesi ko gasave lila ki goja tema. Dav man gogji kaj arakhlem salde nesave ničora baš romane darhija e Sergeeske  Polikof, thaj gova si sa. Ni pindžarava sa romane artistora. Pal gova gelem ko romane organizacie ja kerava sa bukji romane populacijasa, thaj ko agor ko lenge lila arakhlem evidentora baš romane artistora. Pakjav kaj o romano arti si akana maj prezentirime ko sikljovne. Anglal amende si panda but bukji te šaj džal pe ko gova drom. Avere rigatar e Romengo leibe than ko arti si but baro. O Roma si sar boemijake amblemeske sime. Sa jek konektirime naturasa thaj dromalipasa, nišankerde e francijako thaj evropako tasviripe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime