Phenav, me sem

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    35
    Foto: emiliarigova.com

    I rolja katar neve vaktesko arti si le baro asari ki romani kultura. Prekal tradicionalnikano  thaj fituristikano, oj pučljarol i interpretacija katar historiknane čipote thaj irisrel  o čhani ko savo so si i romani kultura oblikuisardi thaj haljome. O romane artistora thaj artistke dikhen tromale te artikulisaren e sumnalesko dikhipe thaj o rodovo / džender nanijamalipe. Drabarindoj literatura baš nevevaktesko romano feminizmo thaj o arti andre leste, arakhlem o bukja katar artistka Emília Rigova savo so po alter ego Bari Rakloriistemalkerel le baš vizualnikano pučarkeripe baš pučipa save so vjavararisaren pe ko lako romano identiteto. Ovel  lafi  baš auktereski metoda savi so kerel bukji ki tema kulturnikane ja sasuitnipaske stereotipe, numa thaj alter ego, romano identiteto thaj psihologikani učalin.

    Bari Raklori si barabarutni konekcija e Romenge thaj e na – romenge thaj i sinergija saviso oj rese la čitrakerindoj o solduj sumnala. Ki lakiri familija goja konekcija thaj vjavaharibe sakana hošisarena sa pe sar simbioza, a na sar dušmanluko. Kale artistka ki familija sakana akharena sa la BariI. I dujto komponenta katar alter ego si lafi so vakerel pe čhajake katar na-romane jerie thaj sakana kava lafi istemalkerel pe kana e romane čhavenge  jerie mangen te sikaven disavo čhalipe kana lenge čhave si shukar urade ja keren diso lačo. Ko gasave čipote o jerie pumare čhavenge vakjaren Lači /o  san sar rakli/o (gndisarel pe ko romani čhaj ja chavo).

    Majlače vakjardo, istemalkerav  ‘romani tema’ ja ‘romani materija’, trujal gova so sem ko duj gogja sebipi gasave plitka vakjaripa, sose mangav te kerav jek nevo narativi savo so ka sikavel o romano badani prekal arteskiri historija. Baro kefi si mange kana čhuvav e  dikhutne ko ‘lengo’ angleder kerdo tasviri baš i romani kedin. Anavjale sa mere artistikane projektora si jek kompleksnikano kedipe katar kritikane gndipe baš gova sar amen ko sasuitnipe astara o diktati, verbalnikano thaj vizuelnikano.

    Baš kaja vizuelnikani artistka katar i Slovačka thaj dersidejutni ko kursi baš arti ko  Univerziteto Matej Bel ki Bansko Bistrica, centralnikano elemento baš artistikano vakjeripe si o objekto –šaj te ovol ko obliko sar instalacija, kotor katar performansi ja umetnikani intervencija struktuirime palo principi athinalo katar o than. Voj prekal i saikerin katar peri bukji kerel emociengo pučarkeripe modificirime ulavde sociokulturnikane envajarmentesa, korkori pes dikhel sar plesutno dživdipasko proekto, a ko rodipe autentikanipe ikerel pe ko plesutno eksperiensi kerindoj artistikane bukja. Gova jeka jek eksperiensi prekerel le, rekonstruisarel le  thaj palen katar šuri kerel le , a o metode ikljon katar o butikeripe thaj von oven muvmento ko lakere transformacie.

    O arti si sar disavi paramisi, ni čačutni ni hohavni, lesko dikhipe athisarel (ovisi) salde katar amari perpektiva.

    O stiliziribe ko jek stereotipnikano tasviri, baš i Rigova del šajdipe te kerel rekonstrukcija e jeka jekhe tasvireske, thaj phenel kaj si gova karakteristikano  ko bukja katar auktorija save so ulavdeste keren bukji ki tema romano identiteto.

    Kera bukji stereotipencar, numa salde sar te perava le . Gova si ironija-te perava o stereotipi, zaruri si nesavo vakti te kera lesa bukji te šaj te dikha save leske kotora si zaruri te crda len thaj te kera lengo mujalipe. Numa  ko jek vakti kera tasvirengo ciklusi save so palem reproducirisaren pe thaj sa gova si čhurik duje čhinibaske rigencar.

    Ko 2018 berš, anglal e kroacijaki publika ko Mali salon ko MMSU i Rigova prezentirisajli  pe autoportretesko diptih Keres Kultura? kaj so centralnikano motiv si lake sumnakajale danda. Thaj džikaj i auktorka pučel pes keres kultrura  ko jek gndisarel thaj astarel stereotipe save so si čute katar dominantnikani kultura  so kerdol pe kotor katar romano identiteto thaj inkorporacija ko plesutne badanora.

    O romano identiteto ovela jek čhani transnacionalnikano identiteti- šajdipe i persona te astarel po averesutnipe. O Roma si jek but lačo egzamplo kaj o multikulturaliteti egzistirisarel thaj sakana sasa kate – gova so irisarel pe si amari perspektiva thaj amaro astaripe. Ko jek vakti, kerel man te ovel mange bezeh, sode amen sam nakritikane ko gndipe. Sa si gova sar dikhel pe o sumnal.

    Bi te astare diso thaj nadžanipe

    E Romanjengi  sterilizacija  zoresa si tema kolasa so i Rigova nesavo vakti kerel bukji, o proekti telo alav  Agorutno čhinibe, ko savo so panda kerel bukji, kerel tasviri katar  historikano konteksti ki tema eugenika katar Dujto sumanleski mareba thaj komunistikano režimi. O dujto kotor katar o projekto si katar plesutni natura thaj si baš laki dej, a kerel lafi baš gova sar i familija vjavaharisarela sa  pe e ekspiriensesa  katar sterilizacija savo so sasa kotor katar raštraki politika ani Čekoslovakija  sa dži 1993 berš, kana so sasa činadi i Direktiva baš sterilizacijaI. Ko baro numero o Romanja sasa sterilizirime bi te oven pučle dali mangen, kerena sa gova turli hohaimasa ja bi te džanen. Aso raporti katar Evropako centro baš Romenge nijamora katar 2016, vakjarel pe kaj i praksa te sterilizirisaren pe o Romanja thaj o romnja save so si len po disavo invaliditeti ni agorsarda kale kanuneske činavibasa, numa kontinuisarda te kerel pe thaj ko 1990 thaj 2000 berš, a paluni pendžardi čipota sasa kerdi ko 2007 berš.

    Laki dej sasa sterilizirime 1980 berš, kana bijanda e artistka, a golese džidžanda 1989 kana sasa ko ničalo medicinako dikhljaripe. Maškar gova, sar so phenel i Rigova, kava artistikano vakjaripe naj salde individualnikano ekspiriensi  katar laki dej, numa sa e romnjenge ko turli historikane, politikane thaj geografikane kontekstija katar so si čordo na salde e badanesko sahnipe numa thaj o nijami katar i loš thaj maksmesko arakhipe. I sterilizacija kerdi zoresa si ekzempli sar kerel bukji i modernikani raštra ko simantrakeripe o reproduktivnikane nijamora ko ulavbe kedina ko sasuitnipe. E projektesko alav Agorutno čhinibe si aluzija katar Agotrutno čhinavibe thaj golesa i komunistikani praksa phandli e eugenikane praksasa katar nacistikano režimi.

    Egzotikani fantazija  ko sasuitnipaske margine

    Ki peri bukji i Rigova majbut sama del e  minoritetenge save so sistematikane sasa crdime katar hegemonijakoro historikano diskursi, kolektivnikani memorija thaj barabarutni  vizija baš avutnipe. Gova sebepi voj dandisarel pe (oslanja) ki kontekstualnikani arteskiri interpretacija katar paščimali kultura thaj lako kanuneso sikavibe čuto ko jek specifikano historijako konteksti.

    O Roma kerde asari upral i Evropaki kultura, savo so, prekal turli inkalija katar vizualnikani kultura kerdili jek katar o majsikavde instrumentora ki kolonizacija e majbare evropake minoriteteske. I Rigova phenel kaj o tasviri katar i Romani thaj i Ciganka, katar nakhlo zamani, si sikavdi sar udžuzi (jeftin) seksualnikano trofej thaj sar i ideja katar Romani, savo so gndisarel la o naromano murš, zamanencar bangeste phiravela sa sahni generacija. Ko po bukjako ciklusi i Bari Raklori  stilizirisarel i romantikani paramis baš i Romani katar turli historikane plakatora, razglednice thaj  tasvira. Ki videoinstalacija Konstantno metamorfoza Kerel bukji portretencar katar duj džuvlja kaske so muja sivel len konopesa. O autentikano sesi katar i  suv thaj o konopi ki tasvireski basmava zorarkerel i dramatikani thaj intimnikani intervencija katar i auktorka, savi so ko jek kritikano čhani dikhljarel i džuvljani purani rolja thaj lako hali ko sasuitnipe.

    Golese pocra si džanli i analiza e likoske  katar Bizeski Karmen ja e Hugoski Esmeralda, i tema katar fetišizmo si but paše  kale artistkake sar thaj o ikone, devlikane tasvira thaj ritualeske bukjasavencarso sasa rotakerdi panda katar lako čhavoripe. Gova sasa ničale  ki laki familija, ulavdeste ko vakti katar adolescencija, ja generacie katar  lake mami thaj papo, džikaj sasa džuvde,  trujal lende sasa o tasvira katar lengi muli familija, numa thaj udžuzi (jeftin) bukja katar pop-kultura. Gasave artefaktora sa panda šaj arakhen pe ko  khera katar sub-etnikane kedina, phenel i Rigova, save so sar dromarutne nomadora migririsarde ki sahni Evropa, ja šaj dikhen pe ko filmora baš o Roma kana istemalkeren pe sar referenca te sikavel pe sar nekana dikjona sa lenge khera.

    Gndisarav kaj gova si sebepi so but migririsarde – pesa priravena sa o police . Kana ka dikhen len von si sar disavi hramovin katar historikane vaktora, šaj te dikhen kaj ko sakova karavani sasa po jek  polica kaj so sasa o autentikane ‘ikone’, forografije katar paše manuša ja turli ritualnikane predmetora. Mngro autetikano sumnal kerena sa le bukja kolengo sebepi hošisarava sa man lače, bukja save so mangav te dikhav len thaj te astarav len.  Dikhibe ki romani tradicija prekal  kala predmetora thaj memorie ko ulavdo dakiko, arakhindoj i lipardi tradicija, ki avdisutni generacija šaj te vakjarel pe jek majbuvli paramis e Romenge. Manuš avraldan šaj gova naj te haljol le bi te ovel leske angleder dendo disavo vakhjaripe.

    Zijani si so i romani tradicija thaj adetora sa panda ko majbut čipote si bangeste astarde, del komentari i Rigova, sose našti te vakjarel pe kaj o Roma ni migririsarde but lungo vakti thaj ko naklo vakti džuvdisarena sa ko but specifikano čhani.

    Gndisarav kaj gova kerda len te oven but poaver-sasa zaruri pesa te phiraven salde gova so trubula sa len thaj gova so sasa lnge majdzanlo. Zamanencar kidena sa sa gova so kerela sa lengo sumnal. Asaipaske si thaj ko jek vakti si mazunipe so golese khoni niso nidžanel thaj nijek nikerda deskripcija  golese, numa gova si e romengo džuvdipe. Gova si but lačo. 

    Pyšná sar garvasijali

    Kana kerel pe lafi baš e Romanjengo hali  ani  Slovačka, i Rigova vakjarel kaj šaj te arakhen pe specifikane turlipa kana ka kerel pe konparacija e Romanjengo hali anglal tranda berša. Numa gndisarel kaj lengo lali  si jeka jek sar ko na-Romanja avdive.

    Si jeka jek spektari katar hošipe thaj gndipe, thaj nidikhav nisavo turlipe. Šaj avdive e Romanjen si len majbut pavarmento upral o čhani ko savo so funkcionirisarel i sahni  romani kerdin.  Si šajdipe  gola save so len than ko gndipe ki kaja tema te vekjeren kaj i džuvli si ko jek učo hali ki romani kedin, trujal f+gova so avraldan naj gijate.

    Ko nakhlo vakti sasa kanunora kaj so najsa muklo e Romanjenge   te keren lafi ki  mesali sar o murša. Sar egzampli, vakjarel , kaj e vlahijake romane kedina gova istemalkeren le  thaj avdive.

    Dikjol kaj e romanja ki goja kedin naj la povermento , numa gova si but averčhane. I romni ikerela i kedin barabar ko but aver čhani katar o murša. I romani kedin avraldan dikjol sar but patrijahalno, numa ki meri čipota, o romnja ki jek familija sakana sasa jek but zoralo karakteri. Meri mami sasa jek katar o avgo Romanja  ani Slovakija savi so mukjla pe romestar ko 1970 berš.

    Thaj laki mami Terezija arakhla pe sar inspiracija  baš jek katar o interpretacie  savo so čitrakerda i Rigova ano ciklusi Bari Raklori. Leke mamijako palo alav sasa Pyšná, so ki translacija si garvasijali, gijate i Rigova agorsarel amaro lafikeripe- mesažosa kaj si džanlo o romanja te džanen ko si, so hošisaren thaj so šaj te keren, sa gova resarinasa te šaj te mangen korori pes, bi te mangen te den ko averenge šeja. Ko gova than, agorsarel voj, amen siva amare šeja!

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime