Centro baš dzuvljane studije – O feminizmo sar mobilizacijako elemento e antikapitalistikane maripaske

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    246
    Foto: zenstud.hr

    O Centro baš dzuvljane studije, savo so 1995 berš, fundirisarde le kupa katar feministke, teoretičarke  thaj vigjanale dzuvlja, sansarale aktivistke thaj dzuvlja taro arti, si avgo avralinstitucijako edukacijako centro ani Kroacija. Lesko programo si orientirime ko sikavipe baš dzuvljani historija thaj kultura resarinasa te vazden pes  e dzuvljenge nijamora thaj dzender jekajeknijamalipe, upri savi so funda si kerdo o kurikulumi. O kurikulumi baš dzuvljane studije ko kontinuiteti dzipherel pe, a maškar o kolege sasa thaj gasave save so kerena sa bukjie dzuvljenge resarinencar prekal historija maškar kolende si tha dzuvlja katar minoritetora, informirisarda amen i KarolinaHrga, ekzekucijaki direktorka  ko Centro baš dzuvljane studije thaj dzipherda: Maškar gova, amare programasa dikha pali historija te mapirisara o socijoekonomikano thaj politikano konteksti katar iksploatacija, ko than te insistirisara ko gova so resarde ulavde  dzvlja, so šaj lokheste te kooptiril neoliberalnikane ideologijasa savi so vakjarel kaj korori sam došale thaj kamjabale baš amare resarina thaj na resarina thaj amaro genderi,seksualiteto, etniciteto, klasa etc. golesa naj diso but phandlo.  Prekal amare modula(maškar kola si:Feministikani čhelalipaski kritika,Dzuvlja thaj socijalnikani raštra, Socioekonomikano konteksti  nevevakteske feministikane maribaske, Lezbejska studije,Queer studije, feministikani optika ani kulturaki- arteski praksa, Feministikani kritika nacionalnikane raštrake thaj kapitalizmo etc)majangle sikava savo si o dzanlipe katar kritikano gndipe sistematikane takatija ko sumnal trujal amende thaj o zaruribe katar politikako angažiribe thaj butikeripe.

     Katar 1999 berš o Centro si koorganizatori e maškardujaneske palo diplomako seminari dzi Interuniverzitetesko centri IUC ano Dubrovnik, e odsekosa baš komparativnikano liljaripe ko Filozofijako fakulteto ano Zagre, sako berš organizirisarel Givesa e Marijake Jurič Zagorka. Resarinasa te inicirisaren pe pučarkeripa andre ki akademijaki kedin ki tema dzender problematika thaj dzender jekajeknijamalipe  katar 2009 berš dela Pursako baš majšukar studentengi bukji. Kale pursakosa dikha te kera interes thaj te bajrarel pe o senzibiliteti kale temenge ano fakultet, thaj jek katar trin  pursakerde ko 2019 berš si thaj kale beršeski participantka ko dzuvljano programo, phenda Karolina Hrga thaj dzipherel: Kerel pe lafi baš studentka ki socijalnikani pedagogija katar Edukacijako –rehabilitacijako fakulteto ko Univerziteto ano Zagreb bukjasa telo alav  Dzender rolje ko romane kedina: Romanjenge ekspiriensija.

    Ko pervazija katar Centro ikjaren pe programora  baš dzuvljengi edukacija turli diskriminacijake aspektora  thaj prezentirin pe čhanija sar te kerel pe lako crdipe. Pobut katar duj dešberšipa katar po egzistiribe, o Centro kerel turli edukacijake programora turli kedinenge sar so si  Dzender projekto, minoritetora, dizutnipe /raštralipe, a o pratisipantke ano seminara sasa katar turli kedina a maškar lende thaj tari romani kedin,  phenda Karolina Hrga thaj dzipherel: Jek katar o teme ki kampanja  One billion rising  ko nakhle berša kaj so si o Centro sar koorganizatori  sar tema sasa e thaj e romanjengi diskriminacija, a ki kampanja sasa thaj nekobor Romanja dzene katar dizutnenge organizacije ano Zagreb thaj Sisak. Ko Centro si minsale kaj asari ko Romanjengo thaj e Romengo hali si majbuhlo konteksto, a ko gova anel o ekonomikane, socijalnikane, politikane thaj aver resarinasa te transformirisarel pe thaj majdur te oven pozitivnikane bukja: Zaruri si te gndisara  baš intervencije  thaj iripe ki digra ekonomikano zorarkeripe, socijalnikano transferi, a golesa aver keripe inkalipaske vjavaharija, sar thaj socijalnikani reprodukcija save so ikeren len, a ko minoritetenge kedina dzipherde kerel pharipe majbut ko dzuvlja. O drom dzi realizacija jek gasavo projekti  anel dzi tamiribe  šukar paralelnikane strukture, sar funda baš politikano aktiviribe thaj harnevaktesko čhinavibe baš egzistencija golenge save so si ko but bilačo hali katar majoriteti thaj o maltretirime minoritetora, save so si ko jeka jek but bilačo materijalnikano hali.

    I struktura katar gola save so dzan ko dzuvlajno studijako programo si but turli, sar so phenda i Karolina Hrga, turlidzenderi si, ja dzender, klasno thaj etnikani varijanta, a phandlo e dzenencar katar minoritetenge kedina  phenda:Trujal gova so but cra hramosaren pe participantke katar minoritetenge kedina, sar egzampli, nakhlo berš sasa amen dzeja katarsrbijakem bosnake thaj albanijko nacionaliteti. Dzi sasa amen materijalnikano šajdipe, o dzuvljane studije organizirina sa thaj studijake vizite pa gijate sasa amen thaj jek Romani katar Makedonija.

    Foto: Tea Kostanjšek

    Resarinasa te dikhel pe savi si i klasaki pozicija e participienge, i Karolina Hrga sar egzamplo liparel i anonimno anketa savi so kerda la o Centro ko pervazora katar nakhle beršesko programo: E anonimno anketasa, savasa so manglam te dikha savo si o socioekonomikano statusi golenge save so aven, lije than 80% katar hramome, katar so 80% so maškar 20 thaj 30 berša . Katar pučle, 71% lije than ko butikeripasko kurko, numa salde 32% sasa ani bukji ko naulavdo vakti thaj pherdo bukjarno vakti. 68% dzvdisaren teli renta, dzikaj 42% si athinale katar jerije kana ovol lafi te pokinel pe i ranta, dzipherde 16% o hardzipe ulaven partnerencar. Kaja statistika sikavel kaj bute manušenge niresel ni i fundavni egzistencija a baš emancipacija golenge so si majphare, o minoritetora, LGBTQ+, Dzuvlja, migrantora-ke, zaruri si ki jek sistematikani digra te keren takatija, haljovindoj i logika savi si palal institucionalnikane mehanizmora save so keren o kapitalistikane sistemo  inkalibaske. Golese si amnege dzanle kala dzuvljane studijake programora i edukacija, politizacija thaj o kritikano dikhibe ko sistematikano inkalipe najekjajek, najekajenijamalo šukaripasko ulavipe, diskriminacijake pratktike save so keren e kedinenge  ko amaro sasuitnipe, majangle dzender, etnikane, rasistikane thaj avera. 

    E Centreski direktorka baš dzuvljenge studije dija amen dzovapi thaj ko pučipe savo si o barabarbutikeripe e romane organizaciencar phandlo o barabarutno aktivitetora  resarinasa te zorarkeren pe o dzuvlja ko politikane thaj civilnikane inicijativencar: Pakjav kaj ko avutnipe ka ovol amen šahripe te ovel amen majbaro butikeripe e romane organizaciencar ko edukacijake thaj feministikane projektora save so ka dzan ko politiziribe, zorarkeripe thaj korkoriorganiziribe e manušenge save so o emancipirime modelora ka istelamkeren len ko pumare organizacije thaj kedina.O ckne finansije kerde te oven kišle aktivitetora ko organizacije, numa zaruri si te lel pe angodikhibe thaj o peripe e socijalnikane raštrake  thaj lake servisora, baš so sam tazdivora ko palune dešberšipa, naštisaren te keren kompezacija  ko ckne, harne, birokratska thaj administrativno phare evropake projektora save so si bap dizutnenge organizacije, kolencar so I raštra mangel te učarel o sistematikano na sajdipe e minoritetenge thaj o istemalkerdo butipekatar 99% dzijani. Dzanlo sit e liparel pe thaj gova kaj o politike baš minoritetngi inkluzija ko raštre zaruri sit e oven majdemokratikane  thaj majkamjabalete adresiril pe  thaj te činaven pe o zaruriba save si ko majbilačo hali ki kedin, katar edukacijako, sastipasko, kherutnipe thaj leibe than ko bukjako kurko. 

    CDzS  thaj kava berš kerda aktivitetora ko marto, a save si phandle e nišankeripasa e historikane maribasa  baš dzuvljengo jekajeknijamalipe thaj lenge resarina. I Karolina Hrga  phenel kaj sahno berš si len aktivitetora: Baš 8 marto dijam dumo baš Rakjako maršo thaj kerdam tribina baš dzuvljano štrajko thaj baš kriza  ki socijalnikani reprodukcija, t.e.šajdutne čhanija  ki buhlo feministikano maripe barabar e feministikane kolektivesa. Ko jek vakti sahno berš educirisara  neve terne manušen thaj dikhljara potencijalnikane feministikane metode  thaj prakse  so ka kerel le o feminizmo mobilizacijake elementoncar antikapitalistikane marebasa.

    Centro baš dzuvljane studije katar 2009 berš menadziril e memorijalnikane  stanosa Marija Jurič Zagorka savo so arakhel pe ko Dolc 8 kaj so voj bešelasa ko maškar katar 30-ta berša katar 20 zamani sa dz lako meripe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime