Daniela de Rentiis: O arti šaj thaj trubul te arakhel i čhib

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    60
    Foto: Phralipen

    Daniela de Rentiis pendzarel i umetnikani scena ani Italija. Dzikaj lako rom thaj lake čhave keren koncertora ani sahni Evropa  de Rentiis kerel bukji ani organizacja Thèm Romanó savi si fundirime katar Roma thaj Sinte  anglal tranda  berško msšksruno kotor ani Italija. Bi te del nijamale servisora ja politikane programe, kaja organizacija kerel bukji  salde arteske projektencar thaj  ki edujacijaki umal i de Rentiis garvasjale sikavel o maškardzijanesko kulturako –artesko meči “Amico Rom” kaj so šaj te javin pe artistora thaj pučarkeribaske manuša katar sahno sumnal.

    Ko pervazora katar mečora astara sa arteske bukja-katar esej, poezija, tasviri, skluptuta, bašalipe thaj sa dzi bikja so si phandle romane historijasa thaj čhibasa.

    Thèm Romanó kava berš hazrikerel 27. ko niče meči kaj so šaj javin pe Roma thaj na Roma, a baš o bukja činavel maškardzijanesko žiri. De Rentiis pakjal kaj ko kava čhani  sa o manuša save so len than kana irin pe ko punmare phuva den pumaro eksperiensi thaj ko jek oven ambasadora e romane kulturake.

    Ani Italija i Romani čhib si but senzitivnikani tema. Trujal gova so sako give istemalkerel pe, lako istemalkeripe si salde maškar familijake dzene, ano kherutnipe thaj  ano khera, dikhindoj kaj naj šajdipe te alusarel pe i romani čhib  sar sabdzekti ano iskljovne. I organizacija but berša si la barabarbutikeripe e Ministeriumesa baš edukacija te šaj ano sikljovnake kurikulumora te čuvel pe i romani historija thaj kultura.

    E romane čhibake standardizacijasa lija te kerel pe anglal saranda  berša, a sa šurarkerda katar avgo Romengo Sumnalesko kongreso 1971 berš. Numa dzanen sar dzal, jek Rom jek gndipe, duj Roma duj gndipa, trin Roma trin gndipa, gijalte trubul amen majbut vakti na salde te standardiril pe i čhib numa thaj te keren mehanizmora baš čhibako arakhibe sose e Romen si barvalo mujesko vakjaripe, but katar hramovime naj ikjardo. Gova si jek katar savalija so si te kerel o „Amico Roma“, vakjarel i Rentiis. Dzipherel kaj ani Italija sa panda naj italijako-romano lavzako, thaj sa panda ni avilo vakti te kerel pe barabar bikji te keren pe šartora thaj te štembilil pe.

    O Italijanja nidzanen but baš o Roma thaj i romani kultura salde o klasična predrasude save so si ano sahno sasuitnipe. Golese ni phenav kaj majbaro problemi si o Salvini thaj leske vakjaripa e romenge, numa o manuša save so pakjan ko lesko hohavipe sose ni korkoro nidzanen niso e manušenge kasa so dzivdisaren barabar. O Salvini del salde bahlana (zabava) thaj show e gova si darake.

    Kana ovol lafi baš romnjengi emancipacija de Rentiis gndisarel kaj pobut romnja si kamjabale integririme ano sasuitnipe thaj jekaj jek arakhen pe ki rolja dajake, čhejake thaj biznismenka.

    O hali naj gasavo ano Rim thaj Napoli, numa pakjav kaj i percepcija thaj o envajarmento si aver. Me duj čhaja bašalen thaj si aktivnikane dizutne ko sasuitnipe jeka jek sar mo čhavo. Me čhave si biathinale manuša thaj kana savore barabar kera diskusija disoske si tumen hošibe kaj o parlamento kerel buki ki meri giveski kamra.

    Ko mo pučipe sar si ulavdi i bukji ko khedipe Thèm Romanó, de Rentiis  vakjarel kaj lako rom si prezidento ko khedipe, numa o Spineli savo so arakhla pe ko amaro pašutnipe dziperel kaj i Daniela si šerutno menadzeri  sose voj dzanel sar trubul manušencar thaj e manušen mangen la.

    Si man duj paloalava, a ki sakogiveske situacije nivakjarav kaski romni sem sose naj gova bitno. Kana phenav gova naj i bukji te tljarav man  numa si šajdipe, phenel i de Rentiis sikavindoj mange o plesutne dokumentora kaj so si čute o solduj  paloalava.

    Gova naj sajek ani Italija, ko  majbaro numero o dzuvlja ikjaren po paloalav, numa me rodijem te lav vi o paloalav me romestar. Ko jek vakti me sem romni katar Santino Spineli, numa thaj Daniela de Rentiis. Jeka jek mangav thaj mere čhajenge.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime