Heroine katar kava thaj okova vakti

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    278
    Foto: Facebook/Žene BiH

    Ilustririme lil baš na sakogiveske dzuvlja telo alav # Dzuvlja ani BiH –  #ŽeneBIH saikerel biografije katar pobut 50 bosanskohercegovijake dzuvlja save so ko sasuitnipe crdije disave simantre, save so si bidikhle vakjerindoj i historija ko pumare thana.

    Kava si lil e avgo dzuvljenge  ano arti, hramovipe, humanitarke, dzijaneske heroine, redaktorke, vigjanale dzuvlja, muzičarke, doktorke, aktivistke, profesorke thaj avera svakogiveske  dzuvlja ani BiH. Kaja inicijativa šurarkerdam la mangindoj te da diso majbut te oven dikhle i dzuvlja ani BiH thaj te kera  jekajek edukacijaki inicijative. O lil  # Dzuvlja ani BiH  #ŽeneBIH si baš dzuvlja so činade te educirin pe ko vakti kana najsa lenge muklo, savo so sasa (thaj si)ambasadorke ko bosanskohercegovačko arti thaj kultura ano sumnal; save so kerena sa baš dzuvljenge nijamora ko vakti kana ni egzistirina sa; save so dije po dzuvdipe ko maripe mujal o fašistora; save so resarde sumnalesko kamjabi ko umal so keren bukji thaj save so sasa thaj si jek katar majbare barvalipa save so si ani BiH, phenen o auktorke.

    Dikhindoj o lil arakhav evidentora save so našti arake ni ko internet ni ko historijake lila. Staka Skenderova sasa socijalnikani bukjarni, auktorka thaj sarevaki sikamni. Oktombro 1858 putarda avgo sikli čhajenge thaj barabar pe amalinasa Miss Irbi dela sa zori baš dzuvlengi edukacija. Vesna Ljubič sasa avgo dzuvli ani BiH savi so režirisarda filmi, Žarana Papič sasa sociologo, antropologo, profesorka thaj avgo ko feministikano phiribe ani Jugoslavija, Bisera Alikadič liljarutni savi so avgo afirmirisarda o dzuvljano liljarutnipe ani BiH. Gijate si ko niče o alava katar bosanskohercegovijake dzuvlja pa arakhav o alav katar Fatima Mušič Manojlovič savi so sasa avgo bh. piloti, Bahrija Nuri Nadzič –pindzardi operaki giljavutni ano sumnal katar Sarajevo, Ševala Zildzič Iblizovič – avgo doktorka  muslimanka ani BiH, Vera Šnajder savi so sasa bh. matematičarka, vigjanali thaj avgo dekani ko fakulteti ani BiH, numa thaj ki Jugoslavija. Ko lil šaj te arakhen pe alava thaj biografije katar neve vakteske dzuvlja sar so si Amira Medunjanin, Šejla Kamerić, Zilka Spahić Šiljak, Jasmil Žbanić i Selma Spahić.

    Foto: Imrana Kapetanović

    Kale dzuvljenge naj pherdo evidentora ano interneto, ni ko avera hainga. Kana dikhlam gova problemo palo pučarkeripe kaj so mapirisardam disave fundavne informacije so čačikane sasa čalavipe ko sa o vudara. Ko agor amaro pučarkeripe sasa gasavo so irisardam svako bar, akhardam sa telefoneskere numeroja, dzelam ano sa šajdutne lokacije, kontaktirisardam e dzuvljen so sasa panda dzuvde ja lenge amalina/amala thaj familie te sasa mule, a dzasa thaj ano limora te proverisara lenge datuma katare bijanipe thaj meripe. Gova proceso sasa majlungo thaj lija amenge majbut vakti thaj energija, sose sa o evidentora zaruri sasa te proverisara len sode šajsa. But lendar kerdam len ko fact-checking, sose sasa amenge dzanlo ki gasavi situacija kaj so naj sistematizirime evidentora thaj but cra evidentora katar šuru, sasa zaruri te proverisara len si li točna/čače. Sode si amenge pindzardo-o evidentora si čače, numa sakana sam phutarde te dophera len te si khanika aver evidentora, vakjarel i Maša Durkalič, jek katar auktorke kale projektose thaj phenel kaj o rodipe evidentora sasa majinteresnikano kotor katar pučarkeripe.

    Dzanlam kaj gova ka ovol amenge baro eksperiensi, lendoj anglo dikhipe kaj o dzuvlja katar bh. historiografije, numa nidzanlam kaj naj te oven but informacije thaj gova kaj o evidentora ka oven gijate bilače sistematizirime thaj ne adekvatno proverime. Kate dikhlam kaj i dzuvljani historija si bidikhli thaj agive, golesa so našti lokheste te ava dzi late, gijate sar so šaj te ava dzi muršani historija. Gova si diso so sar sasuitnipe trubul te kera le majlače thaj te ova minsale kaj i historija savi so kerde la (thaj sa panda  keren la) o dzuvlja, zaruri si te ovel jeka jek angigardi(priznata) thaj jeka jek evdentirime.

    Kana ovel lafi baš kriteriumija save so istemalkerde o auktorke kana alusarde e dzuvljen te oven prezentirime ano lil Maša Durkalič, phenel kaj von crdije katar gova te sikaven lenge pionernikane pozicie ano sasuitnipe.

    O dzuvlja ano lil sasa avgo ko pumare umala ki  pi buki. Gova si avgo dzuvlja ko arti, redaktorke, akterke, sikamne,socijalnikane bukjarne, avgo ano vigjani…Ko jek sasa amenge katar dzanlipe te da len šerutno than thaj e dzuvljenge save so marde pe ano Dujto sumnalsko maripe, e partzizankenge save so  piko dzi piko e partzizanencar marena sa pe e fašistencar thaj našalde pumaro dzuvdipe. Ko lil lije than thaj o dzuvlja katar majnevo vakti save so agive tamirinen (grade) nevi historija, neve stranice thaj pere angažmanencar irisaren e sasuitnipasko patraijahalno poimi,  maripasa mujal o patrijahati baš dzender jekajekipe. Ko lil vakjara kaj e dzuvljengo alusaripe si subjektivno thaj lično- gola si dzuvlja save so inspiririsarde amen thaj golese gndisardam kaj trubul te da len sajdipe ko jek gasavo lil. Si panda majbut dzuvlja save so trubul te oven ko kava lil, pakja kaj ko avutnipe ka ovol amen šajdipe thaj lenge te da sajdipe.

    Foto: Facebook/Žene BiH 

    Sebepi  Maškardzijanesko dzuvljengo give o organizacije ano sahno sumnal keren turli programe kolesa nišankeren sahno masek mart. Gijate iklilo o publicirime akharipe  te kidel pe materijali  o droma te oven anavkerde dzuvljane alavencar ano sa phuva ki Evropaki Unija thaj manglem te dzanav sode droma, ploštadora, sikljovne thaj hospitala si len alava katar dzuvlja ani Bosna thaj Hercegovina.

    Naj točna thaj sistematizirime evidentora golese tahaj gova da sas jek eksperiensi savesa so arakhlam amen. O pučarkeripe sode publicirime thana ano BiH anavkerde dzvlencar, trubul amen aver projekto sose si baro projekto sose baro numero droma thaj avera publicirime thana si len neve alava ko jekajekipe e politikane halesa ko vjavahari e historikane vaktesa. Kana ovol lafi e dzuvljenge katar lil resardam te arakhaevidentora kaj arakhen pe o droma ano BiH so si len alava pal lende. Gova so dzana baš kantono Sarajevo, jek amendar savi so kerela sa ko gova bukji, si kaj katar 1.300 droma salde 18 si len dzuvljane alava. Čače si gova but cra thaj apsulutno si but zaruri te irile gova hali  gijate so majbut droma ka ovol len dzuvljane alava jeka jek sar so gova si dzanlo e muršenge.

    Ko agor i auktorka phenel sar dzi kerena sa o pučarkeripe niavile dzi evidentora e Romanjenge save so kerde sa diso ko pumari minoritetengi kedin numa thaj ko sasuitnipe, a sebepi so sine len simantripe (ograničenost)naštisa te čuven lenda ano projekto.

    Arakhadilam bute simantrakeripasa dzi kaj kerasa kava lil, a jek lendar si so najsa amen adekvatna resursora te šaj te ovol amen vakti te da dzipheripe  so sa kerde thaj agive da keren  o Romanja. Hedina Sijerčič si jek katar gola pionerke, lake bukjasa sama pindzarde thaj gova si bari inspiracija. I Romani kedin ani BiH si sa panda diskriminirime. Pakja kaj ka ovol amen šajdipe lenge te dodzana majbut so sa kerde o Romanja. Golese akhara sa e manušen te ulaven amencar sa o evidentora baš dzuvlja katar pumare kedina, savi i te si kedin ko pučipe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime