Orhan Galjuš: Bahtalo sem kana dikhav kaj o manuša sajdisaren meri dajaki čhib

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    110
    Foto: Phralipen

    E Orhan Galjušesa kerdam lafi kana sasa ano Zagrebkaj so lija than ko Maškardzijanesko simpozijumi baš romani čhib, ko kale beršesko jubilejno deš berša nišankeribe 5 novembro romane čhibako Sumnalesko give.

    Orhan Galjuš si žurnalisti bijando ano Kosovo, a katar 1990 dzivdisarel ani Holandija. Sakana si misafiri ani Kroacja. Sakana avel kana si akhardo katar Romengo kedipe ani Republika Kroacija „KALI SARA“ te lel than kana keren pe romane bare givesa  sar Maškarduijanesko memorijako give e romane viktimenge katar genocid ano Dujto sumanlesko maripe thaj lel than ko Maškardzijanesko simpoziumi baš romani čhib.

    Foto: Phralipen

    Baš Maškardzijanesko simpoziumi baš romani čhib sema anglal 10 berša kana lija sa te šurarkerel. Kerdam lafi sar te kerel pe o temeli thaj te institucioniril pe i romani čhib. Andam Deklaracija kaj so si vakjardo so si zaruri te kerel pe baš standardizacija thaj e romane čhibjako pozicioniribe ko sahno sumnal.  O Orhan but emotivno vakjarel ka e Romenge, lengi čhib si lengi dajaki phuv.

    Vigjanale prezentacijencar, diskusije thaj panelija, katar berš ko berš anen pe konkluzije  save so legaren pe baš: standardizacija thaj kodifikacija e romane čhibake, lako istemalkeripe ki nevi informatikani tehnologija, sako givesko istemalkeripe ki  familija, čhibako istemalkeripe ano institucije, arakhibe alav baš holokaust ki romani čhib, i čhib ki miljaberšengi migracija katar Indija ki Evropa, romani čhib thaj i kultura ko migracije ko 20 zamani. Kava berš lošasa arakhlam amen te šaj te dikha ko kala 10 berša nišankeripe o give e romane čhibake so sa si kerdo. Gova šaj te dikhel pe thaj katar i tema kale beršesko simpoziumi: Dešeberšengo butikeripe ko maškardzijanesko pozicioniripe e romane čhibake – planirime thaj kerdo, vakjarda o Galjuš.

    Baš gova so o Roma kerde ki nekanutni Jugoslavija baš romani čhib liparel e avgo autoren e romane gramatikake thaj alavari ki romani čhib, manuša save so hramosaren,  pendzarde romane teatrora thaj aver.  Ko kala thana sasa baro o numero katar sikle Roma. O palune mareba kerde stagnacija. Sa dzi kaj ni alo o Veljko Kajtazi thaj o kedipe “Kali Sara” najsa resli ideja thaj inicijative, vakjarel o Galjuš thaj ponadarig: E Romen katar Kroacija si len bari rolja ko gova so keren o Roma ani Evropa.  Sa gova ko simpoziumora kerel pe sar inicijativa, gova thaj kerel pe. Akana si amen guve amare čhibake. Mangav te šukrikerav e Kroacijake raštrake thaj sa e raštrake thaj lokalnikane badanenge so dije šajdipe te kerel pe sa kava  e romane kedinake te šaj te ikerel I romani čhib so si katar baro dzanlipe.

    Ko dzuvdipe e Orhan Galjušeske, a ulavdo ki profesionalnikani kariera, i čhib sakana si la šerutni rolja. Ki nekanutni Jugoslavija  1981 sasa kerdi i emisija Ašunen Romalen ano  Studiju B  ko  Beograd. Ko jeka jek vakti dela sa raporti  thaj  baš radio Priština thaj sar žurnalist baš Radio Beograd. Ani Holandija lija te kerel o avgo romane gazete ki romani thaj anglikani čhib Patrin . Kerela sa buki sar dersideibasko manuš romane čhibake  ano intituto  INALCO ano Pariz.

    Foto: Ognjen Karabegović

    Baš i čhib o Orhan kerel lafi bare interesesa thaj kerel lese diskripcija sar jek dinamikani saikerin so sakana bajrol.O dijalektora si barvalipe e romane čhibjake , si le bare fonetikane avazija thaj o akcentora si baro barvalipe.  Mo interesi baš čhib najsa salde i romani čhib. Ki maškaruni sikljovni dav man gogi kana sikljova sine baš Ivan Gundelič, kroacijako poeti thaj auktori katar barokosko vakti. Preperela sa ko dubrovnikoske barvale familije thaj hramosarela sa ano dubrovnikano dijalekto. Manglem te drabarav leski gili sar so hramosarda la originalno. Sasa man dostora ano Dubrovnik, akhardem len te den man arka. Thearin kana drabardem angla o klasi i sikamni sasa but čali so sasa le gasavi intereso thaj gasavo dikhibe ki čhib. Dikhen vi me sem akana bahtalo thaj lošalo kana dikhav kaj o manuša sajdisaren meri dajaki čhib.

    I siklana ki romani čhib ki nekanutni Jugoslavija lija te kerel pe  trujal 1950 –ta berša, kaj so bari rolja sasa e Šaip Jusufe, bijando 1933 berš ano Skopje  kaj so bešela sa. Studirisarda ano Beograd. Hramosarda i avgo romani gramatija thaj sasa jek katar o inicijatora baš Romengo Sumnalesko kongreso ikjardo 1971 berš. O Galjuš sasa ano sikljovne kerde ano purano Sovetengo Sojuzi 1919 thaj 1930, kaj so maškar avera čhiba sikavela sa pe thaj romani čhib, a sikamne sasa roma.

    O Orhan kerel lafi sar ko thana kaj so sasa ko sahno sumnal, pendzarda pe bute pendzarde manušencar thaj Romane librarija (kniževnike), save so naštusa te vakjeren pe kaj si Roma. Ko nakhlo vakti gova sasa diso so ovol sakana, sar egzamplo ko 16 zamanite te ove Rom sasa darake, a i romani čhib najsa muklo te istemalkerel pe. O Roma nitromana sa te keren lafi thaj te hramosaren ki romani čhib. Numa dzanav kaj gndisarena sa ki romani čhi, me kana hramosarav poezija me kerav la ki romani čhib thaj o stihora si majpherde.- vakerel o Orhan. Kana drabarava sa baš Romenge paldipa ko nakhlo vakti, thaj agive naj niso averčane ko but thana, sakana pučav man o jeka jek pičibe- sose amen e manušen naj amen jek baro ilo,  ruhi thaj gogji te šaj savore te dzivdisara ani kupa te na oven simantre?

    Haljovav i historija baš rašrtako bajroipe thaj raštrake simantre, numa o simantre save so si maškar o manuša thaj ulavena amen palo nacionalnikano preperibe thaj si mujal o naturako avipe. Sako manuš kana bijandol dikhel pe jerijen thaj lenge pure manušenr. Gijate me nidzanlem kaj ka ovav Rom, numa  bajroipasa  dikhlem kaj mere čhave ka oven phandle mancar sar manušesa a pal gova sa okole bukjencar so si dzanle thaj keren man sar Orhan Galjuš. I kultura, edukacija, karaktereske  karakteristike  thaj aver, keren jek dzipheripe.

    Foto: Ognjen Karabegović

    O Orhan istemalkerel i romani čhib pere majpašencar. Leske daja si la 87 berša thaj dzivdisarel lesa. Lego lafikeripe šurarkerel ani romni čhib.  Javinate keravav kafava dav la me dake thaj romanes phebav lake; kaja si ti kafava. Oj asal. Mi dej si thagarutni. Dzanav kaj savore penen gijate pumare dake. Thaj ko phuripe me daja  si la thagaresko ikjaripe thaj zoralipe pala sa so sasa la ano dzuvdipe.

    I publika   šajsa te pendzarel e Orhan Galjuše thaj katar televizija, soske ko vakti kana sasa anoZagreb, sebepi e romane čibjako give barabar e deputatesa Veljko  Kajtazi sasa ani televizija “Šukar javin Kroacija” ki Kroacijaki radio televizija. Gola so nidzanen le  ka phena lenge te drabaren lesko intervju  ko Phralipe.

    Objavu ovog teksta podržala je Agencija za elektroničke medije

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime