O jerie kaske so čhave sasa len vrstako čhelalipe (vršnjačko nasilje) sasa but holjame thaj tiname džikaj kerasa lafi. Kerela sa pe buti baši čhipote save so liparena sa pe pobut drom pobut vakti, kišle ja zorarkerde intenzitetesa, ko kontinuiteti beršencar. Duje čhavengi daj, palo gova so lake čhavenge sasa kerdo turli oblikora vrstako čhelalipe ki fundavni sikljovni, čhinada te hramosarel len ki aver sikljovni. Vakjarel: Mere čhave nimangen te džan ko pumare klasora, a mange sar jerii si but. Beršencar dava dži džanibe kaj i sikljovni si zaruri serioznikane te kerel aksesi ko problemora save so si ko čhave, numa gova ni resarda niso. Trujal gova, thaj korkori sema lendi ko mujmaripe thaj psihikano maltretiribe.O čhave, kaske so kera lafi, majangle sasa telo vrstengo čhelalipe sebepi turli etnikano preperipe. Beršencar taro ulavde čhave taro klasi sasa anavkerde bilače lafencar sar so si Cigan, khanduni ciganšturo, Srbinco, četniko thaj aver. I daj vakjarda pe čhavenge te vakjaren gova e strukake manušenge ki sikljovni, psihologo, pedagogo ja direktori, numa najsa nisave evidentira.Sebepi gova so kerde le lenge vrste ki sikljovni karakterizirisarde le cinkaribe thaj džipherdeste lena sa len ko mujmaripe. Pal gova dava sa len dži džanibe savo si o hali maškar o sikle ki sikljovn thaj lenge frustracie, pijbe cigare, so nesave čhave nisisaren panda taro štarto klasi ki fundavni sikljovni thaj istemalkeribe droga, numa nijekh drom o personali tari sikljovni ni lena sa mo vakjeripe serioznikane, vakjarel i daj.
Tari sikljovni lije sistematikane te maltretirin ma rodindoj man skova dive thaj vakjerena sa mange savo si mo čhavo thaj so kerela sa kava ja okova,pa e čhave dije le ukori, pal gova dije le dži džanibe sebepi nasajdibe autoritetija. Ki sikljovni o ukorija thaj o deiba dži džanipe denale ‘vastesa thaj stadikasa’, gijate but so o čhave asan maškar peste. Gova si jekutne sankcie, a e strukake manuša sar so si psihologo, pedagogo, nitamirisarde nisavo pakjaipe e siklencar, o sikle džana lende salde baši sankcioniripe.
I daj si minsali kaj sa o čhave si temperamentnikane, naj mudra, a maškar o čhave džanel te avel nahaljovipe thaj akušipe, numa sajek maltretiribe si vjavaharengo simantrako nakibe dži so nitromal te avel. Ko šuru gndisarela sa kaj ka nakhel thaj kaj i sikljovni ka leljarel nesave napija, sar edukativnikane bukjarne kamre e čhavencar, lafikeribe baši sajdipe diferencie, maškarmanušikane relacie, empatija thaj aver. Pe čhavenge vakjarela kana ka ovel chipota kana ka ovel našukar ja agresivnikano vjavahari mujal lende , te crden pe taro gasave čhave thaj situacie, numa sikadilo, sar thaj pobut avera egzamplora, thaj ko majckne čhelalipa naj nisavi reakcija, gova vaktesa kerdo sa majzoralo, a o nattidže kerdon majzorale. O akharipe bilače alavencar barilo ko atako katencar, pal gova incidenti kaj so hemisajli phureder persona jerija kaj so najsa kontrola taro sikljovnako bukjarno, avral taro sa sikljovnake nijamora thaj nijamija taro sasto razumi, pe vjavaharibasa anglal e čhaveske jakha kerda traumatikano eksperiensi, baši so raporti dija adalatesko veštako. Dijagnosticirisarda trauma ko maksmi palo incidenti e phureder personasa thaj anda konkluzija kaj e čhaveske si zaruri arka. I sikljovni palem niso nikerda, numa sar so dži togaj kerelasa te učarel pe goja buti. Ki kaja čhipota prijava dija o Centro bašo socijalnikano arakhipe. O keribe asari upral i daj i sikljovni thaj ponodoringate kerela sa rodindoj i daj te ingjarel e čhave ko psihijatresko dikljaripe te šaj te del pe lese dijagnoza.
Majangle i daj nimangela sa te kerel gova vakerindoj kaj lake čhavesa intelektualnikane thaj mentalnikane si sa šukar, numa kana vakjarde lake kaj i sikljovni ka bičalel e čhave ko dikhljaripe i džovapjali institucija, pali oficijalnikani služba, čhinada kaj majšukar si voj korkori te ingjarel le ko dikhljaripe. Dela pe gogji kaj vakjarena sa lake kaj si dijagnozasa thaj von si sa konektirime so i te ovol. Ki kaja čhipota si šukrikerdi e Centroske baši socijalnikani buti so bičalda la te kerel psihologikano testiribe e čhaveske te džal ko Centari kaj so den pe servisora ki khedin Konsutacijako centro Luka Ritz.
Palo avgo psihologikano testiribe o doktori konstatirisarda upralprosekoski intelegencija ko čhavo thaj gndisarel kaj naj zaruri te keren pe avera testiriba baši kognitivnikane šajdipa, numa palo dajako rodipe, savi so mangel te oven la sa o dokumentora te šaj te ovel la rahatluko tari sikljovni, o doktori kerda lake sa o dokumentora. Ko agor, trujal o upral prosekoski intelegencija , sar poro strukako gndipe vakjarel kaj kerel pe buti bašo čhavo savo so mangel te sikavel pe ki pozitivnikani roš,savo so si baro amal, staložimo, thaj mangel ko sansaralo čhani te čhinavel korkori o problemora.
Ponodoringate sar so vakjarel i daj, avral katar sikljovnaki avlija o čhavo si čalado barencar, so šaj te dikhel pe thaj taro sikljovnake kamere, numa palem i sikljovni sasa ko gndipe kaj naj zaruribe diso te kerel pe soske sa kerdilo avral tari sikljovni. Ko agor taro verbalnikano konflikti kaj so o čhavo koleske sasa vakjarde bilače lafora mangla te sikavel rezistencija rezultirisarda fizikane ratvakeripasa rigatar taro čhavo so atakuisarda le, ko but bilačo than baši so si medicinaki dokumentacija thaj prijava ki policija. I hitno medicinaki arka thaj i policija niakharda e sikljovna numa i daj. Vakjarena sa lake kaj sa si šukar kaj si salde hari grebimo thaj naj zaruri te prijavil pe ki policija, numa kana avili khere e čhavesa, pelo lake anglal o pngre anglal lake jkakha. Korkori ingjarda le ko čhavorikano hospitali baši sigutni intervencijathaj palo gova sahni čhipota prijavisarda ki policija. Baši sa so čhipotisalilo e daja si la bari dokumentacija, ako kava paluno so čipotisalilo e inspekcijako nadzori taro Ministeriumi baši edukacija thaj vigjani dikhle naregularnikani buti ko sikljovnako butikeripe.
Kana hramosarde me čhaven ki sikljovni sasa šukar thaj sasto than sikljoipaske, dela pe godi i daj. I togajutni direktorka bajrarela sa sajdipaske relacie thaj kolaboracija e bukjarnencar thaj e jeriencar, barikaneste vakjarela sa o šukar kamjabija lake siklenge, thaj gova so sikavena sa le avral katari sikljovni, kerela sa thaj programi baši siklanako lačaribe thaj kerda energijako efikasnost. Palo lako džaibe ki penzija taro berš ko berš o hali rumisajlo, majangle ko nanipe adekvatno strukako reagiripe kana si čhelalipe. O jerie save so vakjaren baši čhelalipe ja ka prijavisaren le, čute si ki sistematikani presija , o čhave daran golese te keren lafi, a o jerie garavdeste čalaven man ko piko thaj phenen mange ‘bravo’ so nisisajlem, numa daran gova phutardestre te sikaven thaj te vakjaren, phenda i daj.
Kana o viktimi kerdol problemi- panda jekh egzampli
Korkori daj e čhajake savi so ko agor iklili tari peri fundavni sikljovni kaj so džala sa šov berša thaj hramosarda pe ki aver sikljovni. Tari siklovni najsa la nisavo piko baši vrstengo čhelalipe so kerela sa pe lake čhajake. O čhave beršencar asana sa lake sebepi gova savi si. Majangle sasa taro vakti ki vakti pa me dikhava sa te kerav lasa lafi. Asana sa lake so dikjola sa sar murš, prečivena sa lake turli lafora phandle seksualnikane orientacijasa etiketirina sa la alavencar savi so voj nihaljola sa len. Kana sasa amen jeriengo arakhibe, dikhava sa te vakjerav o problemi, numa khoni ni dikhela sa o problemi.
E klaseski sikamni vakjarela sa golese sar diso so si normalnikano, sar disavo bidžanlo problemi so ka čhinavel pe korkori pestar, a man dije karakteristika savi so bi diso te ovel kerav bilačipe. Izolacija taro čhave sasa dujto hapa. Palo mujmaripe, ali i faza kana savore crdena sa pe latar. Mi čhaj najsa ki ni jekh klaseski kupa, a dajekh te ovelasa lase paše kerela sa izolacija rigatar gola so si „popularna“ sikle thaj golese nijekh čhaj nimangela se te phagel goja „Regulacija“. I čhaj nimangela sa te džal ki sikljovni, pomuklja ko sikljovipe thaj gova sasa džiperdi karana lake vrste te izolizirisaren la, a o profesora pučena sa la-soske nisičol, so gndisarel pe moljencar, vakjarena sa kaj si zaruri majbut te takjarel i bešavni.
Ko individualnikano informiripe ki sikljovni vakerela sa kaj o problemi si majhor katar mrzalipe thaj kaj ka ovel šukar te inkludisarel pe psihologo ja pedagogo, numa dži gova nikana niavilo. Kerdili problemi soske pe čhajake rodel karana so ni sikljpol thaj o profesora nimangena sa te keren lasa lafi. I komunikacija reslja salde ko seljamikeripe sose e sikamnen najsa len vakti te keren lasa lafi. Palo jekh verbalnikano čhelalipe, i čhaj nimangela sa te ikalel pi stadik ni kana o sikamne vakjarena sa lake. I daj si akhardi ki sikljovni sose akana i čhaj kerdili problemi. Badijava i daj vakjarela sa kaj sa gova si evidenti katar angluno vjavaharipe, khoni nimangla golesa te kerel buti.
Vakerena sa lake kaj lake čhajasa naj diso šukar thaj kaj si zaruri te rodel strukaki arka sose i čhaj našti te inkludisarel pe ki sikljovni. Palo lako ingjaripe ko čhavorikano psihijatri savo so konstatirisarda kaj i čhaj si but inteligentno, šukar intelektualnikane thaj mentalnikane performansencar, introvertno, numa sa normalnikano ko lake berša, irisajli ki sikljovni numa najsa la haljovipe. Lake čhajako vjavahari kerdilo problemi, a sar avilo dži gova khanika ni interesirila sa le. I daj masekoncar nidžanela sa so te kerel. I situacija geli dži odorig so e klaseski sikavni anglal o sikle ko klasi vakjarela sa kaj laki čhaj si la našukar vjavahari thaj nafleksibilno thaj pe vjavaharesa kerel zijani e avere čhavenge ko normalnikano butikeripe ki siklana. Sa agorsarda golesa so iklili katar goja sikljovni thaj hramosarda pe čhaja ki aver sikljovni kaj so i čhaj akana agorkerel ohtoto klasi thaj resarda te arakhel po sansari. Sa so nakhle nimangen te den pe gogji goleske. I daj golese kerel lafi bare stresesa sebepi nanijamalipe thaj sistematikano nahaljovibe savo so si zaruri te ovel tari arka ko gasave čhipote, a anglal i čhaj sa gova ni liparel.
Kale jeriengere paramisa, baši save si thaj dokumentora, pobut katar gova so kate hramosarav, jakhdikhlo si kaj ulavde sikljovne naj adekvatno takatesa baši strukako reagiribe ko vrstengo čhelalipe, kasko so numero katar berš ko berš sa majbut barol. Ko paluno raporti tari džijaneski nijamalutni baši čhave vakjarel pe kaj katar 167 prijave jekhe beršeske baši čhelalipe ko sikljovne lendar 146 si baši vrstengo čhelalipe. Leste gijate si sar ko raportija taro nekobor anglune berša, kaj ko reakcie katar čhelale čhipote thaj ponodoringate dikhela pe najekhajekh sikljovnake aktivitetora. Nesave sikljovne kerena sa o zarurime aktivitetora thaj strukake intervencie, kotor taro sikljovne naštisarde te sikljon: Resle amenge pobut havljarina baši naprofesionalnikano butikeribe taro bukjarne ko siklovne mujal ulavde sikle save si ko konflikti pere vrstencar sikavena sa kaj dena saporto goleske savo so kerel o čhelalipe, vakjarel pe ko raporti thaj džipherel pe: Ulavde bukjarne ko sikljovne naprofesionalniokane thaj nastrukako kerena sa lafi e čhavencar thaj e jeriencar ko konkeretnikano problemi ko čhani so na dija kontribucija te oven pošukar o bukja, numa kerde te ovel majbaro anksiozniteti thaj pharipe. Ko gova raporti o čhave vakjaren: Ki sikljovni zaruri si te ovel jek jek ulado socialnikano višaj (predmet) savo so ka ovol baši čhavengo arakhipe taro čhelalipe. Ka ovel šukar te šuna len dži kaj si preveniribe sar but pošukar napi tari represija.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
