Aso paluno Pučarkeripe katar Nijameskiarakhutni baši čhave, e čhavenge thaj e ternenge bi džovapjale jerienge arakhipasa…ko dive 31. decembro2022, berš ko ustanove sasa 818 čhave, kolendar 568 si thanakerde thaj 250 ko organizirime kherutnipe, so sikavela bajroipe baš12 čhave ko vjavahari katar 2021. berš. Gova bajroipe ka ovela sa šaj majbaro, dikhindoj ko bičalina katar centrora baš socijalnikane arakhipa (CSA/CZSS) save so si kerde ko ustanove kaj so rodel pe te len pe o čhave, kaj so lenge kapacitetora naj pherde. Gijate thaj ko Beršesko statistikano raporto baši 2021. berš o džovapjalo ministeriumi phenel kaj ko kherutnipaske familie ko dive 31. decembro 2021. berš sasa thanakerde 1980 čhave, so ko sahnipe si 2 798 čhave. Gasavo baro gendo čhave save so našti te dživdisaren pumare familiencar sikavel kaj o alternativnikano čhavengo thaj ternengo arakhipe našti te dikhel pe ulavdo katar jerieluko sar darhi e familijakere vjavaharenge. O jerie si biologikane thaj nijamale e čhaveskere arakhutne si len džovapjalipe thaj rolja ko lengo bajroipe thaj čhavengoro arakhipe, a te naj sa gova šaj te avel dži serioznikane nattidže ko čhaveskoro fizikano, emocionalnikano thaj mentalnikano sastipe. O nattidže te del pe arka thaj dumo katar siocijalnikane servisora e chaveske thaj e familijake te na dije saksesi, togaj avel te crdel pe o čhavo katar bilačo hali bašo lesko bajroipe, a lesko thanarkeripe kerel pe ko nesave arakhipaske oblikora, maškar save si thaj thanarkeripe ko familijarnikane khera.
So sa astarel o jerieluko?
Sar te barjarel pe čhavo ja majlače, sar te del pe e čhaveske šukar terbijati? Thaj so si gova so si majlačhe? Athinalel li, sar egzampli, katar nacionalnikano preperipe, katar i tradicija, katar kontinenti ja phuv kaj so dživdisara, ja si disave zorale univerzalnikane molja save so si džanle baši sakova jerieluko bi te dikhel pe ko liparde turlipa save so o vigjanale manuša save so keren buti ko manušikano bajroipe vakjaren pe jerienge etnoteorie? Jekh katar o vigjanale manuša savi so deš berša kerel pučarkeripe e fenomeneske jerieluko si thaj i Sara Harkes katar univerziteto ano Konektikat savo so pobut berša kerela sa pučarkeripe e jerielukoske ko turli kulture ko sahno sumnal thaj avili dži konkluzija kaj o šukar terbijati definirisarel pe upri funda katar hor sasuitnipaske thaj generaciencar kerde pakjaipa. Katar šaj te phena kaj amare majbare gndipa baši jerieluko si gova so katar o jerie thaj amende andre si čute e terbijatdeibasa. Numa o internacionalnikano phanlo lafi savo so si dendo ki Konvencija taro Uniime džijanora (UN) baši čhavorikane nijamora savi so dija ko takati 2. septembro 1990.berš vjavaharisarel pe sa e kulturenge thaj sasuitnipaske kaj so si definirime o šerutne čhavorikane nijamora save so si zaruri te sajdisaren pe ko sa kulture, sar so si dživdipasko nijami, nijami baši fizikano thaj ruhesko bajroipe, edukacija, sastipe, arakhipe taro čhelalipe, minsako vakjeripe baši sa o pučipa save so vjavaharisaren pe lenge, nijami ki familija, khelipe thaj tromalo vakti, identiteto, arakhipe katar buti thaj arakhipe ko marebake vaktora. Jekh katar fundavne nijamora si sakone čhave te oven le jerie/familija thaj kate si inkludirime arakhipe katar ulavibe e jeriendar mujal e jeriengiri ja e čhaveskiri mangin, gotar te alo dži gova, zaruri si te oven serioznikane karane . Thaj togaj e čhave si le nijami te ikerel konekcija pe jeriencar thaj familijasa sose sa gova si džanlo baš lesko identiteto thaj preperibasko hoši.
Kaj o jerieluko si crdutni nukta phenel thaj i Ljiljana Ban, socijalnikani bukjarni savi so pal peste si la biš berša ekspiriensi ternencar katar alternativnikano arakhipe. Palo lako agorkeribe studiencar inkludirisajli ki buti ko dižutnenge organizacie ani Kroacija, numa thaj ki Evropa. Ko avgo deš beršakatar laki buti fokusirisajli ko preventivnikane programe save so inkludirisaren buti čhavencar thaj jeriencar kaj so kerela sa promoviribe čhavorikane nijamora, preveniribe katar čhelalipe, turli athinalipa (droga, alkohol etc.) thaj aver. Okola deš berša kerda profesionalnikani buti ternencar, primarnikane okolencar katar alternativnikano arakhipe savo so anda lake kolabiracija e holandijake organizacijasa Stichting Kinderperspectief, baši savi so kerel buti ko palune berša maškar aver thaj sar egzekutivnikani redaktorka e magazineske baši alternativnikano arakhipe Alternativnikano mod kher.
Te gndisardam amenge thaj baš amaro identiteto, baš gova savo so phenel so sam, sa crdel pe katar biologikane jerie, vakjarel i Ljiljana Ban. Savorenge amenge čhipotisarel pe te pindžara amende vjavaharija save so lijam len katar amare jerie. Sar so ova phureder sa majbut da amen gogji ko disave čhipote katar jeriengo kher save so ačile amenge ki gogji, nesave sentenca save so sasa vakjarde thaj pherdo katar gova so najsa vakjardo, numa palem kera asari ko amare moljakeripa, ko amere pakjaipe thaj siguriteti. Ulavdeste ki gogji ačon o dukhavne dakikora, thaj vi okola katar najcikne berša kana o jerie sa panda naj len minsa kaj o chavo kidel sa trujal gova so nikerel lafi. O jerie dikhen kaj o čhavo arakhel pe ki jekhajekh kamra thaj piel sa i energija, lafora thaj vjavahariba thaj gndisaren kaj sa gova naj asari upral o čhavo sose pakjan kaj lengo vjavahari e čhavesa si ki majšukar digra. Numa o čhavo dikhel, šunel thaj hošisarel, a majbilače si gova so sa so čhipotisarel pe lesa našti thaj nidžanel sar te vakjerel le. E jeriengiri rolja ko ckno čhavesko bajroipe šaj te dikhel pe thaj prekal o karakteristike katar p phrala thaj pheja andre ki jekhajekh familija. Sebepi so kerela pe lafi baši čhave save so si bijande ko turlui vakti, thaj ko gova vakti lende kerdile iranipa, minsale ja biminsale, šaj te dikhel pe turlipa ko čhavengoro bajroipe thaj terbijatdeibe. Nekana ki deskripcija e phralenge thaj e phejenge ačol i sentenca:’Katar jekhajekh jerie, a odoborom turliu čhave’. Nekana thaj o jerie da vakjaren kaj o čhave si lenge turli, a jekhajekh bajrarde len, numa palem naj jekh. Ni o jerie naj jekh, oven phureder, kerdon poaver, ni o than kaj so bešen naj jekhajekh, thaj sa gova kerel baro asari. E familija si la laki dinamika kaj so asari keren o envajarmenti thaj sa o džene ki familija, sar so i familija kerel asari ko sa pere džene thaj ki khedin, phenda i Ban
Si li amaro biologikano takati te ova jerie šukar kompetencija baši jerieluko?
Dikhindoj kaj o reproduktivnikane takatija thaj gova so si astardo e sintagmasa ‘familijako planiribe’ prekal siklanakoro sistemo, a pal gova ko familijarnikano thaj buhlo sasuitnipasko astaripe ni sikavel amen niso, ikljol kaj kerel pe lafi baši jekh marginalnikao, a na but džanlo sasuitnipasko segmenti thaj lesko bajroipasko drom. Anglal te ana e čhaven ko sumnal, sijam li amen minsale baši amaro džovapjalipe te kera lenge sa so si lenge zaruri baši sasto thaj nijamalo bajroipe, katar kvelitetnikano thaj nutritivnikano hape thaj adekvatnikano envajarmenti thaj sa dži emocijalnikano zoralipe ki khedin. Šaj sa gova amen da najsa amen, numa gova nidel amen šajdipe te na kera sa gova amare čhavenge. Sar te si, zaruri si te informirisara amen baši sa emocionalnikane thaj mentalnikane zorlame (izazovi) save so trujal i loš anel thaj jerieluko thaj te dikha sijam li hazri emocionalnikane, fizikane, mentalnikane thaj si li amen finansijako takati baš jekh gasavi rolja. Golese si zaruri thaj sistematikane te gndisara e čhavenge thaj e ternenge te kera envajarmento koleste so ka šaj te bajraren pumaro džanlipe savo so si zaruri baši prosperiteto, sar so si etika thaj morali, kreativiteti, khamipe baši sikljovipe, kritikano gndipe thaj emocionalnikani intelegencija. Numa ko baro gendo čhipote o envajarmenti ko savo so si o čhave si mujal katar gova so si zaruri, a e jeriengi gajlja si sa pockni so si dar baši čhavengo sastipe thaj dživdipe thaj nekana si len fizikano ja seksualnikano čhelalipe.
Nijekh čhavo naj lendo bi te ovel bare, džanle thaj hakoske sebepora, gova mangava te vakjarav le, phenel i Ban džipherindoj kaj, trujal so avdive but pohari, sa panda si percepcija kaj o socijalnikane bukjarne phiren trujal thaj lena e čhaven katar lenge jerie. Ko avgo deš berša katar meri buti sar socijalnikani bukjarni but droma kerava sine buti čhavencar ki sikljovni thaj kana ka vakjerav sine lenge koj sijum von vakjaren mange: ‘Tumen sijen adaja savi so čorela čhaven’. Kana si serioznikani galja baši čhaveskoro šukaripe, o socijalnikane servisija leljaren napora harne vakteske te len e čhave katar i familija soske lesko ačhovipe ka ovel dar bašo lesko šukaripe.
E jeriengo prijavibe kaske so harne vakteske si lenge lendo o nijami baši jeriengo arakhipe bičalde si ko Centrija baši socijalnikano arakhipe vi von sikaven kaj nidikhen nisavo hako katar sa gova, avere lafencar von pumaro vjavaharipe keren le hakosa thaj golesa sikavena pumaro načalipe katar ustanovako alusaripe kaj so si thanakerde o čhave, ko familie save so arakhena čhaven ja dajekh katar i familija kaske so si dende o čhave ko arakhipe ko sakodivesko arakhipe. Phenen, kaj si lenge o čhave „čorde“ thaj kaj nidžanen sose si lende lendar o čhave. O ofiso katar Nijameskiarakhutni baši čhave reagirisarde ko sakova gasavo prijavibe thaj dikhlja, a gova si phendo thaj ko Raporti, kaj ko sa o čhipote taro Centro baš socijalnikano arakhipe šaj te anel pe konkluzija kaj kerel pe lafi baši objektivnikano moljakeripe kaj si ko bilačipe e čhavesko psihofizikano thaj socijalnikano bajroipe, sebepi so si zaruri te crdelpe katar leski biologikani familija. O Centrora baš socijalnikano arakhipe keren esapi te keren pe napora baši čhavengo nijamengo arakhipe thaj čhavengo šukaripe, a upri funda katar čhaveske rizikora.
Rizikora ko keripe čhavorikane nijamora
O čorolipe si thaj ponodoringate maškar klidutne rizikora ko čhavengo nijamengo realiziripe, a te kerel pe pošukhar dživdipasko than si but serioznikano problemi bute jerienge, ulavdeste bašo romano nacionaliteti. O romane familie sa majbut si len parametre baši majbaro riziko katar čorolipe, sar so si cikno bukjarnipe, cikni edukacijaki digra, pobut čhave thaj dživdipe ko ulavde thana. Aso evidentora ko Pučarkeripe fundavne evidentora savo so kerda le o Ofiso baši manušikane nijamora thaj nijamora katar nacionalnikane minoritetora pobut katar 92 procentora katar romane familie dživdisarel teleder kataro čorolipasko prago thaj 48 procentora katar romane kherutnipa po disavo lesko dženo džal te sovel bokhalo jekh ja pobut drom ko masek. Majbaro kotor kataro romane khera si ko but bilačo hali, trujal duj katar trin katar kherutnipa si len problemi vlagasa, trujal 42 procentora si len kirmale džamora, a jek trinori naj len khamesko rošalipe. Pobut katar epaš romane khera ko kher ja ko apartmano naj len kenefi, a sakova dujto naj len tuši ja kada ko dživdipasko than.Pobut katar 73 procentora naj len kanalizacija, 43 procentora naj len paj katar panjeski sepetka , 20 procentora naj len keravin, a 11 procentora naj len elektrika.
Trujal o čorolipe, so si inkludirime thaj ki karana baši diskriminacija, aver nacionalnikano preperipe, kultura thaj čhip, so si čhipota ko romane čhave, gijate šaj te oven sebepi baši maripaske muj, pheravipe thaj izolacija, sar thaj baši najekhajekh aksesi ko sastipasko arakhipe thaj edukacija. Kana kerela pe lafi baši diskriminacija, o evidentora katar Pučarkeripe baši o stavora thaj minsaki digra baši diskriminacija thaj diskriminacijake oblikora save so e Džijaneski nijameskiarakhitni prezentirisarda len ko 2023. berš sikaven kaj 27,8 procentora katar o partisipantora ko pučarkeripe vakjarde kaj barem jekh drom sasa diskriminirime, so si baro hutipe ko palune dešuštar berša sar so kerdilo o pučarkeripe. Thaj džikaj o predrasude mujal azilantora thaj o džene katar LGBTQ kedin ani Kroacija tiknjaren pe, barili i diskriminacija mujal o Roma prekal kolende si sikadi majbari socijalnikani distanca.
Ponodoringate, maškar o problemora save so keren pharipe ko keripe o čhavorikane nijamora baši sato thaj bahtalo dživdipe si gova so naj saporto baši mentalnikano sastipe, savo so dikhel pe ko emocionalnikani apstinencija thaj nanipe motivacijako, sigurnikano thaj stabilnikano envajarmenti. Gijate si majbut prijave ko 2022. berš save so vjavaharisaren pe čhavorikane nijamenge katar romane familie save so preperen ko maj vulnerabilnikane čhavorikane khedina kaj so trujal ekskluzija katar sasuitnipe si realnikani dar katar korkoriekskluzija sebepi so hošisaren vulnerabiteti. Kana o Centrora baši socijalnikano arakhipe dikhen kaj nesave katar o rizikora si sakodive ko čhavesko dživdipe thaj naj tendencija te keren pe majšukar, numa ko kontinuiteto kerela pe bilačipe ko nijami baši dživdipe thaj bajroipe, zaruri si te kerel pe lesko ikalibe katari familija thaj te thanakeren pe ko familie save so arakhena čhaven ja ko čhavorikano arakipasko kher kaj ka del pe leske alternativniokano arakhipe. Kate ava dži nevo problemo, a gova so naj but kapacitetora goleske o CSA ničale arakhen pe sar ko arakhipaske khera ja ko familie save so arakhena čhaven, gijate čipotisarel pe te na liparen o čhavo te ovel thanekerdo ko aver than. O ponadarutno dikhipe so ovela ko familie thaj e čhaveske dživdipasa si muklo e aktivnostenge, plesutno pendžaripe thaj o angažmano katar strukake bukjarne save so naj ko baro gendo, fokusirisaren pe salde ko majphare čhipote.
Aso mere džanipa e thanakeripasko sistemi ko alternativnikano arakhipe ani Kroacija si but prepherdi thaj golese našti te ikala e čhaven katar lenge jeriengo kher sose naj kaj te thanakera len. Gova čhuvel amen ko jekh serioznikano pučipe so ka ovel theara gole čhavencar save so ačona ko šartora ko save so nitroman te oven, vakjarel i Ban. O vakti kana o čhave bajron kana čhuven pe džovapjale funde baš funkcioniripe e avutne personake thaj socijalnikani komunikacija, ko kava čhani naj šartija baši sasti funda Kate ava dži ko fakti save so sakana šunava sa len katar o aktera mo tereni, a gova si kaj khoni ja retko si gova savo so mangel romane čhave. Numa gova naj amaro izolirime hali ani Kroacija, numa gova si čhipota thaj ko avera phuva ki Evropaki Unija, a golese vakjarel thaj i Ban: Napalal duj berš sar reprezentka e organizacijake FICE Kroacija -Centro baš deibe dumo e khedinenge, strukake manušenge, familienge, ternenge thaj čhavenge baši majkvalitetnikano thaj sahno živdipe, sasa man kolaboracija e Euročildrenesa , organizaciengi sepetka thaj poedincora save so kerena buti čhavencar thaj baši čhave ki Evropa. Kerela sa pe buti baši kompanija “Opening Doors” kaj so o akcenti si čuto ki deinstitucionalizacija ko čhavengo thanakeripe thaj deibe anglunipe ko familijako kherutnipe. Ko ničale arakhipa e kolegencar katar 16 evropake phuva ano Brisel avena sa te trampirisaren džanlipe thaj ekspiriensi, upri i funda katar analize e aktualnikane pučarkeribaske evidentenge ko ulavde phuvja hazrikerindoj turli kampanje thaj akcie, kaj so inkludirisarel pe thaj e Evropako parlamento. Nesave katar temake bešina diskutirina sa baši baro gendo katar romane čhave ko alternativnikano arakhipe sose but evropake kolege vakerde kava hali thaj ko pumare phuvja. Konkretnikane gova vakjarel kaj ki butipaski populacija e čhavengo procenti katar romani populacija ko alternativnikano arakhibe si but baro katar so avel o pučipe palo savo nahtari (ključ) ulavena pe o romane čhave katar lenge familie thaj si li gola ulaviba sakana haklie. Sasa gndipe kaj o averčhane dživdipasko čhani e romane familienge katar butipaski populacija dikhel pe sar naadekvatna šartija thaj si sugeririme kaj si zaruri majobjektivnikane te moljakerel pe sakova hali soske gova so na adekvatno nitromal te definirisarel pe upri funda so o šartora naj jekhajekh sar ko butipasko džijani ja gova so ko butipasko džijani si gndipe sar si zaruri te ovel. Kana golese ka čiven pe thaj o predrasude mujal o Roma save so majbut baron thaj sa o liparde rizikora savencar so arakhadon o romane čhave, sa gova kerel baro asari ko thanakeripe ko avera familie ja ko evljatluko (posvajanje).
Te iri amen ki familija, ko jeriluko kaj so crdija diso bilačo, kana sa phagel pe ko čhavorikano dumo, sar ko vakti kana dživdisaren barabar, gijate thaj bezehaske kana uladol i prandin kana o jerie kontinuirisaren jekh mujal aver phandlo e čhavesa, a pal gova thaj e čhaveski alimentacija. O Prijave baši phagibe čhavorikane nijamora ki umal taro familijako vjavaharibe ko 2022. berš si thaj ponodorigate si baro gendo, a aso Pučarkeripe katar Nijameski arakhutni baši čhave sasa trujal 420. Lendar 302 prijave si baši čhavorikano nijami baši dživdipe ki familija thaj jeriengo arakhipe e solduje jerienge, a 24 si ko saikeripe.
Gova so šaj te dikhel pe si i nadefinirime maškarinstitucionalnikani kolaboracija ki prevencija thaj čhinavibe ulavde, pohari phare čhipote, sar thaj o ckno kapaciteti katar stručnjakora baši buti e biologikane jeriencar. Baši saikerde iranipa, gndisarel i Ban, zaruri si sa e riga ko kala procesora te keren buti ko kontinuiteti. Sa jekh čipotisarel pe o čhavo te ovel ikaldo katar i familija, te ovel thanakerdo ko kher ja te ovel thanakerdo ko čhavorikano kher, nekana thaj ko terbijatdeibasko kher thaj golesa te čhinavel pe sahno problemi, Sar te phene kaj o čhavo sasa problemi, a na e familijaki khedin kaj so bijandilo thaj dživdisarela sa o čhavo. Jekhe dromestar khoni niso nikerel gole familijasa thaj voj si mukli korkori peske pe problemencar. Ki goja familija bijandon avera da čhave thaj i agonija kontinuirisarel, vakjarel i Ban thaj džipherel: Si thaj aver hali, o čhave kana ka pheren pobut berša, ka agorkeren sikljovni thaj si zaruri te ikljon katar khera kaj so sasa thanakerde ja katar o čhavorikane khera palem irisaren pe ko pumare biologikane familie, ko than katar so sasa ikalde angleder, te phena , 15 berša, a o hali kaj so irisaren pe si but majbilačo a butederenge, bezehaske si gova jekhutno šajdipe.
Zorlama(Izazovi) anglal savi avdive arakhela pe i familija
Zorlama anglal savi so arakhela pe sakoja familij ničaleste pheren pe nevesaikerinencar save so serioznikane kerena bilačipe ki lakiri rolja ko sasuitnipasko nukleusi kaj so e čhaven sikaven pe ko komunikacijake thaj avera socijalnikane veštine, kolaboracija thaj empatija, so ko agor kerala asari ki sahni khedin. Sa majphare si te kerel pe balansi maškar familijarnikano thaj profesionalnikano dživdipe, jerienge thaj profesionalnikane dajatve. E bukjako nasiguriteti, o bajrarde dživdipaske esapora thaj avera finansijake pharipe andaren bareder ekonomikane zorlame, a o digitalnikano vakti andarel amen terbijatesa kaj so e čhavenge si dende turli saikerina save so naj šukar baš lengo mentalnikano bajroipe, a o jerie korkori nidžanen sar te keren e čhavengo vjavaharipe ko interneti thaj te dikhen o bilače bukja, so sebepi katar ckno ekspiriensi našti te pendžaren len. Sa majbut persone, thaj jerie, problemencar ko mentalnikano sastipe, inkludirindoj o stresi, anksioznost thaj i depresija savi so kerela asari ko sahno familijako finkcioniripe.Zorlame katar phuripasko proceso, sar thaj okola save so si phandle arakipasa e phuredere manušen ki familija, die piko e čhavenge ki edukacija ko save so but sigate keren pe iranipe thaj but avera zorlame roden katar politikenge kreatora thaj institucie te khelen džanli rolja ko keripe politike thaj saporteske sistema save so ka oven lačarde ko nevevakteske zaruriba e familienge resarinasa lenge pošukare čhinavipasa.
Ko gova konteksto, zaruri si ničale te dikhljaren pe strategie te ciknjarel pe o čorolipe, ko kontinuiteti te kerel pe buti ko bajroipe o jekhajekhipe maškar o polija, te dikhljarel pe o sistemi baši familijako kherutnipe e čhavencar save so si ko riziko katar čorolipe thaj te kerel pe buti ko keripe manušikane nijamora thaj lenge te sikljon pe panda katar cikne siklanake vaktija.
E čhavengo bajroipe ko liparde šartija si pharo procesi, numa kamipasa, arkasa, kontinuirime thaj bute bukjasa o jerie e čhavenge šaj te den len šajdipe baši bahtalo thaj kamjabalo dživdipe. O stručnjakora vakjaren kaj vigjanale si kaj sakone manušeske si zaruri po jekh persona kaske so ka šaj te pakjan togaj kana pagjol lesko vilo katari bah ja katar mazunipe, te ovel amen neko amaro, a sakova čhavo mangel goja persona te ovel lesko jeri, phenel i Ban. Golese savore amen si zaruri te kera majbut takati ko jeriengo bajroipe ko barabarutno khamipe, haljoipe thaj pakjaipe.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
