Svenka Savič si lingvistka penzionirime sajdime profesorka ko Univerziteti ko Novi Sad, koleske si thaj jekh katar kerutne e Centreske baši džender studie ko sklopi e Asocijake centroske baši interdisciplinarnikane thaj multidisciplinarnikane studie thaj pučarkeriba(ACIMSI). Ko kalifornijako univerziteto ko Berkelej kaj so nakhada e akademijako berš 1979/1980. Šunela dersija katar pobut profesoren maškar kolende maškar kolende si thaj Robin Lakof kasko so lil “Language and Women’s Place” sasa ulavdo maškar studentora ko Npvi Sad. O interes baši o teme phandle e čhibjasa thaj o rodi, teologijasa thaj kulturasa, i Savič phandel len e faktesa kaj lake jerie nirodena sa te sikljol o vjavaharija thaj o čhipote kataro lil numa majbut katar šukar egzamplora thaj pottik ko dživdipasko than. Ko šuru katar Dujto sumnalesjki mareba bijandi sem sar trito čhavo ki familija savi so kerela sa buti ki administracija ko vojvodinako gav Gospadžinci, ko vakti kana sasa baro nanipe, traš thaj sa aver so anela jekh marebako vakti , e anglal sikljovnako thaj sikljovnako vakti sasa pharo. O dživdipe ko gav džala sa ponekana puranesa ponekana neve sasuitnipaske lačaripasa. Purane kurkese džava sa ki khangeri trujal gova so mere jerie najsa but religioznikane , drabarava sa Apostol ko vakti i tari Devleski služba sar so gova kerena sa le o avera čhave save so džana sa ki sikljovni. Te del pe arka averenge sasa jekhutno principi savo so avela sa katar kherutni praksa.
Kana avile ko Novi Sad hramosarda pe ki baleteski sikljovni, a i umetnikani ekspresija lokjarda lake te kerel poro plesutno kredo thaj te lačherel pe edukacijako kormilo. Gova sasa džanli komponenta- ko korkorieduciripe pali intuicija – te pučlen man baši mo than ko sasuitnipe. Savore džanen kaj e baletesko arti si ekskluzivnikano si džuvljano, kate hošisarava sa man but lače thaj ki siklana arakhava sa mo than. O feminizmo šaj lepisajlo ko gova arti.(‘i ballerina si anglal, a o partneri ačol anglal late’). O studie ko save so džala sa ko odseko baši dakšin slovenijake čhibja najsa le nisavi konekcija e feminizmosa ni e teologijasa, dikhindoj avraldan, vakjarel voj. Numa o kursi baši puranislovenijaki čhib irisarda la čhibjake , religijake pučipasa
Kana kera lafi baši feministikane thaj teologijake temenge togaj zaruri si te vakljerav kaj ki meri čhipota baši profesionalnikano bajroipe sasa džanle sasuitnipaske čhipote amende, save so sasa phandle čhipotencar katar moro privatnikano dživdipe. Von ulavena sa o teme savencar so profesionalnikane kerava s buti ku čhibjaki umal, ko vjavahari avere temencar phandle e čhibjasa. Ko barabar butikeripe pe kolegencar i Savič 1997. berš fundirisarda i organizacija “Džuvljane studie thaj pučarkeripa” sar uče edukacijako program pendžardo thaj prekal lake aktivitetora kerde ko dživdipaske paramisa džuvljenge kataro nacionalnikane khedina ani Vojvodina, rodi thaj čhip, femistikani teologija thaj romologija. Ko šuru katar 1990-ta, kana ki Vojvodina avena sa našle manuša katar turli thana katar jugoslavijake thana, ko Novi Sad kupa katar entuzijastija registririsarde Ekumenikani humanitarnikani organizacija (EHO) savi so kerda proektora resarinasa te del arka e našutnenge katar turli berša thaj poli(bi te dikhel pe o nacionalnikano ja aver preperipe) Gelem te kerav lencar buti ko čhibjako domeni. Gijate barabar e Anasa Bu katar EHO organizirisardam bukjarne kamre ternencar ki umal katar religijako haljovipe thaj tolerancija, thaj po cra avilam ki ideja te registririsara biradžaki organizacija baši džuvljane studie baši kadrengo siklovipe e partisipantenge.. Gijate ka buvljaren pe turli džanlipa bašio džuvlja thaj e džuvljenge , maškar aver thaj džanlipa baši religijake pučipa ko teorijako (ideologijako) pervazi ekumenizmoske ,sakana te kerel pe takati ko regioni te kerel pe sansari.
Katar 2004. dži 2007. Savič kerela sa redakcija thaj sasa legarutni ki emisija “Maškarpakjaipasko dijalogo” ko radio Marija ano Novi Sad, savo so emituirisarda prekal šel emisie misafirencar katar turli pakjaipaske kedina, numa thaj okola save so multidisciplinarnikane keren buti ki teologija thaj vigjani.o misafira ko program e šunavalenge sikavena sa prakse katar pakjaipaske kedina katar turli phuvjake kotora thaj regiona thaj teorijake funde ekumenijake thaj sansarale idee, prekl historijaki perspektiva thaj ko akanutno vakti, te šaj te dokumentiril pe agorengo butipasko dikhipe ko pučipe dijalogo maškar pakjavutne katar baro gendo kedina.
Sar prekal analiza e čhibjaki struktura thaj lako istemalkeripe dikhen o avdisutno sasuitnipe ulavdeste ki korelacija e čhibjake thaj rodeske?
Gova si pučipe katar feministikani lingvistika soske si bare o turlipa ki čhibjaki struktura ko sumnal. Nesave čhibja (sar so si ki Evropa e ungarijaki ja e finskaki) nipendžaren kategorie kataro rodi sar so si gova ki amari čhib (gramatikane :muršano, džuvljanio thaj maškaruno), nesave si len ulavde čhibjake alatke salde baši muršano thaj džuvljano rodi. Golese naj jekhe džanlipasko džovapi sar struktura si ki korelacija e čhibjake istemalkeripasa.
E čhibjaki tipologija (vigjani savi so kerel buti ko turli structure) del džovapi baši goja kompleksnikani korelacija. O tipologora šaj te oven kataro istemalkeripe ki kupa save so keren buti ko džender jekhajekhipe, sar o srbistora ja o kroatistora, numa na thaj jekhutne save so dena džovapi baši praksa. O istemalkeripe jekhajekh interesirisarel okolen ko avera vigjanale discipline,trujal e čhibjako vigjani thaj ki psihologija, sociologija, antropologija, etnologija , teologija, vigjani baši phure, numa thaj ko arti. Konektiribe e čhibjake vigjanesa kale averencar si šajdutno drom te del pe džovapi ko gova pučipe. Džikaj profesionalnikane kerava sa buti e čhibjasa džava sa ki okoja aver struka ki te del pe džovapi bapi jekhajekhipe thaj jekhutnipe čhibjake arkasa dokumentirisarav sar kompleksnikano procesi, savo so naj lokho čhinavipaske, nisar naj te činavel pes jekfar baši sakana. Pakjav kaj mo plesutno ekspiriensi but kerel ko haljoipe kale komplekseske.
Te dikhlam i čhib sar buti identiteto thaj kulturnikani specifika save so o lafikerutne badankeren prekal leste , so ov vakjerel baši turlipe ki muršani thaj džuvjano istemalkeripe?
Te fokusirisajlam ko čhibja save so kerdile katar amari barabarutni čhib kate amende, togaj nipuča amen doborom baši struktura , numa okolenge save goja struktura istemalkeren la ko oblikuipe pere vakjerina (ja tekstora). I lepeza taro šajdipa si buhli thaj athisarel katar lafikerutneski irada. Sar edgzampli,ko parlamenti kana o prezidenti del lafi e deputateske vakerinasa: Lafi si e rajonija koja koja, ko avgo dikhipe naj niso so si diskriminacijako ki forma tari vakerin, numa i informacija si kaj voj naj prandime, so del šajdipe ko parlamenti te ovel ponižime (ki smisla: “niresla te prandisarel pe, a akana voj kerel amenge lafi”). I fofrma rajonija naj istemalkeripaske ki publicirime sfera, sose si avera oblikora save so šaj te vakjeren pe lake ki gasavi situacija ja te akharelpe ko dijalogo (sar egzampli pali laki titula ja profesija etc). Harneste si šajdipasko inventari baši nesavo hali, thaj na salde jekh šajdipe (ki smisla šukar ja našukar).
Te šaj amari praksa te ovel ki funkcija kera turli kupe ko publicirime thaj o institucionalnikano than te cknjarel pe, neutralizirisarel pe ja te crdel o lafi ja i čhib na adekvatno baši socijalnikano vjavaharipe thaj džender sajdipe.Trujal gova so me kolegencar hramosardem lil ki tema rodi thaj čhip kate si thaj o legarutno baši naposrednikani praksa ki lokalnikani kedin.
E čhibjako takati pučljarena sa prekal i analiza (khangerijake) propovedi. O propoved, prekal interpretacija e devleske lafija si len karakteristika thaj plesutno ekspiriensi.Soske si džanlo gova hemipe e religijake ki čhip thaj e čhibjake ki religija?
Gova si bari tema ko pervazija katar feministikani teologija savi so kidel sama (na salde) džuvlja ko turli (hrisrijanikani)religija, dikhindoj kaj e Devlesko lafi si jekhajekh sode ko čhibjako vigjani odoborom thaj ki teologija. E sveštenikongo propovedi ikjarel pe ko Biblijako teksti thaj si ulavde zoresa kolesa so o sveštenikora keren o pakjaipasko ekspiriensi. Si la dajatva ki zor maškar o pakjavutne (avdive si majbaro gendo džuvlja ko khangerija). Kataro čhani sar interpretirisarel ulavde kotora kataro Bare lila (Biblija ja Kur’ani) phandle e džuvljencar, ka ovel evidenti thaj ki praksa.
Ko šuru katar 1992. vordonesa čaladem man e sveštenikosa thaj biblijako vigjanalo dr. Tadej Vojnovič ko Novi Sad ko drom kaj so si o Franjevačko manastiri. Sigjarava sa te džav khere katar Filozofijako fakulteti, kaj so džarela sa man mi amalin savi so arakhela sa me pockne čhaja, a ov ingjarela sa khere jekhe persona pali misa.Sasa gova čalavipe turli resarinasa. Numa o zijani sasa salde ko mo vordon, a man sasa baro ekspiriensi ko dživdipe. O Tadej phenda kaj si svešteniko, ko čhani sigate te “tharav i roš” ki mi atma thaj phendem lese te avel te kerel lafi amende ko Fakulteti ko pervazora ciklus dersija (save so organizirisara amen o trin kolaborantke: Dubravka Valič Nedeljkovič Veronika Mitro thaj me, sreda palo kušliko , telo alav “Psiholingvistikane kolokviumija”). Avgo drom ko gova Fakulteti svešteniko kerda lafi baši Biblija.Palo gova akharasa katar avera religijake kedina džuvlja thaj murša. Gova sasa džanli hapa maškar terne ko akademijako maškar kaske so hangoja katar persone teologora ko gova turbilentnikano vakti kerdilo baro asari. Ko gova smero kerdili amari kolaboracija. Ko avgo dive o Tadej rakjate ikerela sa biblijake arakhipa ko Franjevačko manastiri, kaj so avena sa trujal pakaipaske manuša ki goja khangeri, avena sa thaj but terne studentora katar turli fakultetora. Kate lena sa džanlipe katar fundavne molja ko bare tekstora thaj sar te interpretirin pe ko avdisutne (togajutne) krizake situacie.
Gijate, nišurarkerdem te kerav buti ki feministikani lingvistika thaj analiza ko lafikerde propovedija ki Katolikanio khangeri palo plani, ni palo disavo findavno educiripe, numa i situacija kerda te kerav takatora thaj te sikljovav gova so nižanavasa katari religija. Snimisardem baro gendo na salde e Tadejeske propovedija ki Katolikani khangeri, numa thaj ortodoksna propovedija nekobor protestanska sveštenikora, analizirisardem len, dikhlem thana kaj so sasa turli interpretacie istemalkerindoj moro oformirimo džanlipe katar čhibjako vigjani thaj feminizmo (numa kataro plesutno ekspiriensi). Bezehaske, amende i feministikani teologija nikerda pi dajatva savi so ki praksa šajsa te ovel privilegija.
Ko tumaro plesutno ekspiriensi savi si i interakcija e feminzmoske e religijasa?
Ki religija kera lafi baši misija – sako amender ko poro dživdipe si le disavi misija, diso so si zaruri te kerel pe sose si lese dendo. Ko feminizmo kera lafi baši aktivizmo, numa buti so si zaruri te sikljpova la, te šaj o sumnal te ovel pošukar. Katar šaj te uniil pe o feminizmo thaj i religija but lokheste. But džene o feminizmo konektirisaren le ateizmosa, so si salde kotor kataro sahno tasviri. But teologutnja (thaj teologora) si feministikane senzitivna ko avdisutne phutarde pučipa ko sasuitnipe (manuša bi kheresko, ekologijake thaj avera teme). Naj šukar so o lafi feminizmo ko nesave persone (katari khangeri) kerel negativnikane minse thaj stavora. Me čhinadem me profesijasa te ovav marutni. Zarurusi o feminizmo te ovel detalnikano,gova so si plesutno džanlipe, gova so si personalnikano džanlipe zaruri sit e ovel generalnikano.
I konferencija baši feministikani teologija savi so organizirisarden la 1999.si pionerengi hapa ki goja umal. So motivirisarda tumen te organizirisaren gova kidipe thaj save memorie si tumen kana kerel pe lafi baši maškarreligijako džuvljano butikeripe?
Salde te da amen godi kaj ko gova vakti sasa turbulentnikane čhipote ko amare thana, o sansari sasa šerutnikani tema savi so mangasa te afirmirisara prekal turli bukjake oblikora ‘ki tema’. Jekh kataro oblikora si nekumenijake kidipa baši sansari save so o EHO organizirisarda (jekh drom ko kurko,sakova drom ki aver khangeri). Sikadilo pe kaj o protestanteske sveštenutnja ko gola kompleksnikane situacie kerena sa džanle sansarale bukja ki praksa, sakoja ki peri khedin dikhela sa pe našlemanušen, a golesa niso ni džanasa ko publiciteti. O lafikerutno lil katar goja konferencija sikada kaj ani Srbija thaj ko regioni keren buti džuvlja ko hristijanikane religie barabarutne resarinasa, sansaresko tamiripe, a ko publiciteti but hari golese džanel pe. Gova takati sikade amenge o sveštenikora katar evangelistikani metodikani khangeri sar so s ii Ana Palik Kunčak, pal gova o džuvlja katar reformikani hristijanikani khangeri etc. E konferencijasa manglem te avirmirisara e džuvljengo potencijali ko turli regionora sar zarurimo sakodivesko džanlipe.
I kolaboracija sasa (thaj ačili) ko solduje rigengo čhalipe so phutardam teme save so ki teologija kerel pe o pučipe baši e džuvljengo than ki religija. Katar gova vakti lijem te kerav pučarkeripe baši neve oblikora butikeripe, sar e religijake medie prezentirisaren e džuvlja, ulavde ko konteksti katar ortodoksnikano aspekti, evidentencar save so naj lačhe. Šurarkerdem kilaboracija e Zilkasa Spahič Šiljak andato Sarajevo (savi so amende kerda i doktornikani disertacija ko Univerziteti ko Novi Sad). I Zilka kerda i konekcija golesa so o džuvlja keren ko islami. Gijate kerdam lači kolabiracija voj ki Bosna thaj Hercegovijna, Jadranka Rebeka Anič ani Kroacija thaj me ki Srbija.
So si džanlo te kerel pe haljoipe, maškar plesutno pakjaipe thaj e teologutnjengi kolaboracija ki Srbijaki ortodoksno khangeri thaj o feministke ki Srbija?
Te sijam hristijanke zaruri si te haljova i funda soske sam kate. Te sam džuvlja zaruri sit e ovel amen haljoipe sose sam ko sa thana (ko sakodivesipe thaj ki profesija) numa thaj ko avera thana. Te si ko pučipe i kolaboracija togaj si pobut namukina save so vjavaharisaren pe ko predrasude baši o feministke thaj o feminizmo(na salde ki Srbija)katar nesave ortodoksna teologutnja, numa na sa lender. Golese si džanlo o dijalogo:publicirimo thaj institucionalnikano, ulavdeste okova individualnikano. Si pakjiv, sose o fakti kaj ko ortodoksna eparhie ani Srbija turli si o hali (dikhindoj ka ji buti naj centralizirime sar so si ki katolikani khangeri) nesavencar but šukar kera buti.
Ko lafikerutno lil Feministikani teologija analizirisarden e Isusesko lafikeripe e romnjasa katar Samarija kaj so vakjaren kaj si voj medijatorka, leski sikli thaj si nišani pakjaipe okolenge “avera”. Kaj si i rolja e feministikane teologijake ko konteksti “averčhanipe”?
Ko egzamplora katar dogmake tekstora sikadem e Devlesko vjavahari mujal o džuvlja – dijalogo e Isus Hristosko e Samarjankasa (Ivanesko evangelie) kate so dikhel pe kaj vov džal late bare kamipasa thaj sajdipasa ikalindoj katar lako ruhi gova o majlačo so voj phiravel – pakjaipe thaj kamipe averenge. O dujto egzampli si o arakhipe e Marijasa thaj o meleiko (Lukako evangelie) kaj so kerav analiza e Marijako kandipe te kolaboril e Devlesa. Trito egzampli si e Isusesko arakhipe e Martasa thaj e Marijasa (Lukako evangelie) savo so vakjarel amenge kaj o pheja zaruri si te ovel len barabarutnipe jekjh jekhasa. Ko sa trin egzamplora katar Nevo zaveti interpretirime katar feministikani perspektiva, sikava ko savo čhani o jekhajek interpretirisaren o sveštenikora ki khangeri, te šaj te sikavel pe turlipe ki feministikani perspektiva.
O averčhanipe dikjol thaj prekal personako phukavipe ekspiriensesa anglal sa invaliditeti, numa thaj avera etnikane khedina, napal našle manuša save si ko amaro ‘nevo’ than. But si gasave. Sar so tematirisardem ko jek katar mere hramovipa amen sar hristijanke akharde sam te sikava mujalipe ko sakova čhelalipasko obliko, ko vjavahari tari planeta, ko vjavahari katar avera trujalipa, thaj ko vjavahari korkori amenge. I mareba mujal o čhelalipe ko 21. šelberšipe si savorenge amenge savali ulavdeste mujal o čhelalipe ki familija. A e džuvljengo hango, avdive si zoralo, cra šundo.Te traisardam ko kava vakti thaj te na sikadam rezistencija ko sa čhelalipaske oblikora- sam li thaj ponodoringate pakjavutne?
Gndisaren li avdive kaj i feministikani teologija si la resel hango?
Na amende . Zaruri si te ovel majbare hangosa. Baši kaja interdisciplina zaruri si but džanipe numa thaj mangin, te trampisarelpe o džanlipe ko turli džuvljenge thaj muršenge kupe. Golese ikjardem but dersija katar kaja umal ko turli organizacie , na salde ko džuvljane, kaj so si kotor katar džuvljane studie sar ko Beograd, Nivi Sad, Niš, Kotor,Sarajevov thaj avera.O feminizmo naj ko vigjanutnenge kabinetora, ni i teologija kate niikljol. O vigjani thaj i teologija si maškar o manuša, ko trampibe e averencar. Te dikhlam gijate o džanipe togaj šaj te phenav kaj ko but čhanija sikadem trujal so gova naj meri fundavni profesionalnikani disciplina – ko but phutarde dersideipa ko turli dizja ko regioni ko turli medie, majbut ko Radio Marija. Ko agor ikjardam trin bare maškardžijaneske kedipa thaj palo lende ikaldam trin lila.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
