O gav Berak si thanakerdo ki komuna Tompojevci, dakšinalo taroVukovar, ko atari purabalo tari Slavonija. Leskoro bajroipe avgo drom liparel pe ko dokumentora ko maškar katar nakhlo šelberšipe, a ko than thanakerde pe pobut dzijanora. Ko septembro 1991. berš nisisajli i mareba savi so nišankerda bare phandipa, siluipe thaj egzili.Gova berš, anglal i mareba, ko gav sasa tujal 900 manuša, dzikaj palo paluno manušengo hramovipe, katar 2021. berš ko kava gav dzivdisaren napherdo 300 manuša, thaj gova majbut dzuvlja. Maškar lende si thaj i Dragica Aleksa savi so ko gav irisajli palo egzili ko Suhopolje ki Virovitica thaj sansarali reintegracija ko Podunavlje 1996.-1998. berš. Kale sansarale aktivistikasa, savi so ko 2005. berš sasa nominirime baš kolektivnikano Nobeleskoro pursako (“1000 romnja bašo Nobelesko phursako baši sansari 2005.“) bašo sansari barabar e avere dzuvljencar katari Kroacija thaj katar o regioni, sasa man šajdipe te kerav lasa lafi ko jekh nilajesko palokušluko. Lako lungoberšengo ekspiriensiko ko sansaresko tamiripe thaj maškarreligijako dijalogo thaj trujal gova phandle aktivitetija e Aleksa karakterizirisaren la sar “dzijaneski sansarikerutni”, baš so si hramome thaj lil.
Kana prandisajlem me aktivitetora sasa phandle salde ko keribe bukji ko aindza thaj khere. Zaruri sasa sakana te ovav dzi me romeste, te lija ov jek traktori, me lava sa o dujto- sa gova dzarela sa pe mandar. Gova so sema turli katar avera dživlja ko gav si so me but mangava sa te drabarav.Drabarava sasa sa so ka vel mange ko vas, a gova nesar ni phandela sa pe e gaveske dživdipasa. Drabarava sa rakjate, a o dive šurarkjerava sa le muzindoj e gurumnjen.
O gav kaj so si bijandi, thaj pali mareba ačilo than kaj so kerela sa pe aktivitetija. Kana irisajli ko gav thaj ko zamuklo kher i Aleksa pendžarda pe sansarale timoncar katar Centri baš sansari, načhelalipe thaj manušikane hakoja Osjek thaj šurarkerela poro educiribe bašo sansari – majangle te del arka korkori peske te crdel o traume katar i mareba thaj korkori pes te phutrel ko neve džanlipa ko than kaj so sine zaruri palem te vazdel pe i kedin. Ko majdžanle čipote liparel i edukacija ki savi so sar džovapi e pučipaske bašo deš bukja katar lako identiteti voj resarda ki patrin te hramosarel salde štar ko kava niče – Kroatka, romni, katoliko thaj Aleksa.
Ko gova vakte sasa man trujal 50 berša taej dikhlem kaj me korkori mange khanči nidžanav. Ko gova avel o arakhipe e sansarnikane aktivistorencar save so, aso moro gndipe ko gova vakti, pučle man diso nasakodivesko – ‘Sar hošisare tut akana?’ Me arakhavasa sa man ko mo zamuklo kher, bešava sa ko prago, ki gajba, ko than sar bešavni, thaj džikaj genava sa sode manuša katar savo kher si ingjarde thaj mudarde, gova pučibe sasa mange bi nesavi minsa, Numa, akana džanava ka sasa le smisla, nisisajlem edukacijasa, majangle te dav arka korkori mange, korkori mange te vakjarav koj sem thaj sar hošisarav man ko gav savo so majbut ni pindžarav le.
O bukjarne kamre save so kerasa len najsa ni hari lokhe. O manuša save so lena sa than, sakana dena sa ko verbalna ja fizikane esapora, dena sa pumare dikhipa ko gova so kerdilo, sansari, numa thaj okova “aver” so ko pobut berša sasa dehumanizirimo. Gijate hošisarela sa pe thaj i Aleksa savi so avili dži ko sukobu romnjasa katar o jekha jekh than a savi so sasa srbijanka, so palo gova ko pere notikeripa dija deskripcija kaj “amen si amen nefreto sose ‘von’ si bange bašo sa gova so crdijam”. Ingjarindoj pe e načelosa kaj o sansari si zaruri te tamirisarel pe, a o sukobija te čhinaven pe ja barem te kovljaren pe, i Aleksa lija te hramosarel o paramisa. Džala sa ko khera kataro gav, gavutne romnja, turli nacionalitetencar thaj pakjaipaske dinesa thaj kerela sa lencar lafi bašo plesutno ekspiriensi kataro traume thaj mareba prekal o projekti “Aktivnikano šunipe”. O ekspiriensija save so kidija len čuta len ko jek lil “Paramisa katar o Berak“.
Anglal i mareba sasa amen amala katar srbengoro nacionaliteti sama but paše so mo rom dela sa po kaputi me amalinake romeseke kana džana so abav. Kana irisajlem ko gav muli i phuri katar lengo kher. Bešava sa trujal o džami, upral mi sijpaski mahina thaj rovava sa. E mazunipasko hoši sebepi e manušengo meripe ko gav sasa mange phare so najsem lencar ko dženaze
Palo nekobor berša, ko mart 2004. i Aleksa barabar avere manušencar katar o gav fundirisarda khedipe Rošalin bašo dijalogo, bešipasa ko Berka savi so kidija trujal peste entuzijastora save so ka keren bukji bašo sansari, načhelalipe thaj tolerancija. Sar dzanlo egzampli liparel o akharipe ki avgo edukacija baši načhelalipaski komunikacija savi so vazdija baro interesi ko manuša save so lije than katar purabalo kotor katar Slavonija thaj gova so o manuša save so avena sa ko lenge edukacie fundirisarde trin sansarale khedipa save so keren bukji ko pumare lokalnikane khedina.
Maškarreligijako dijalogo – thaj ki praksa
E religijako džanlipe te istemalkerel pe ko procesi taro tamiribe sansari, numa thaj kidipe trujal univerzalnikane moljakeripa, pendžarde len i Aleksa thaj i Marija Stojanovič katar jekhajkh than. Gijate von, dženja save so preperen ko kroacijako thaj srbijako džijani, katolika thaj ortodoksi, 2006. berš organizirisarde i avgo thindalin (molitva) baši sansari ko ruhi taro Asiza khedindoj e pakjaipaske manušen katar turli religie kataro Berka thaj trujal thana ki jek barabarutni thindalin. I inicijativa phandel pe e ideasa katar 1986. kana palo akharipe katar papa Ivan Pavle II. Ki italijaki diz Asiz, bijando than e sent Franjoske, kidisajle učeder reprezentora ki ortodoksnikane khangerijake khedina thaj o šerutne katar uče simnaleske religie te šaj sako jek ko poro čhani, numa ko jekhajekh than te thindalen pe – baši sansari ko sumnal. Trujal gova si i inicijativa ko Berak najsa asterdi disave bare astaripasa, o inicijatorke kerena sa la sakova berš thaj kidena sa e pakjaipaske manušen katar turli ortodoksnikani khedina thaj Islameske pakjaipaske kedina.
Kerdem lafi amare gaveske sveštenikosa te mukel amenge i khangeri te ikera barabarutne thindala, numa vov nimukla, dija man bahani gova te kera le ani sikljovni ja ko nesavo khelibasko than. Dujto drom pučijem e biskupe, thaj lestar reslo mange hramome džovapi kaj lendar ka avel lokalnikano reprezenti thaj ka lel than ki thindalin. Trujal gova so sasa pozitivnikano egzampli amen sakova berš sam ko jek bidžanipe kaj ka ikera i thindalin. Pa puča amen ko si i khangeri?I khangeri sam amen, manuša, a na baribina(zgrada) ni duvara.
Ko maškar religijake thindala ano Berka aven majbut romnja , sar thaj ko sansarale edukacie ko save so džana sa i Dragica thaj i Marija thaj ko sa okola so korkori kerena sa len. O romnja kerena o butipe ko sansarale phanlelafija, thaj trujal gova so von ni lije than ko anibe marebake čhinaviba thaj ni lije than kana kerena sa pe o phanlelafora baši sansari. Thaj ko moro gav o romnja si gola save so avgo dije vas te smirin pe thaj si pocra astarde etnikane turlipasa.
I Aleksa del sugestija kaj o pakjaipe šaj te ovel but zoralo alati ko sansaresko tamiribe, o zorale pakjaipaske poedincora asarale (utjecajni) sansarutne kerutne (mirotvorci), ulavdeste gola ki lokalnikani digra save so si len paše vjavahari e dženencar tari kehedin. Ko keribe takati te tamirisarel pe sansari sa panda si naikeripe save so reflektuirisaren pe prekal religijaki kedin.
O tromalo pakjaipasko vakjeripe thaj o maškarreligijako dijalogo majbut si katar deklarativnikani natura. Kana ko thana kaj so panda hošisaren pe o natidže katar i mareba, kera takati te kida e pakjavutnen katar turlo konfesie but retko si amen dumo-sar katar pakjaipaski gijate thaj katari lokalnikani khedin.
O sansaralo butikeripe lake si taro baro džanlipe taro religijako butikeripe thaj kidipe. O manuša maškar peste konektirisaren pe prekal keripe pumare pakjaipaske zaruripa nakhavindoj thaj o etnikane turlipa. I Aleksa kana kerela retrospektiva ko lake deš identitetora ko šuru katar laki sansarali edukacija, palo pobut berša , ko avgo than čhuvel i edukacija thaj korkori peske vakjarel kaj si educirime romni, daj thaj mami. I mareba kerela turli asari ko manuša, vjavaharija, infrastruktura thaj ekonomija, laki familija materijalnikane našalda sa ki mareba.Numa, sa o negativnikano šaj te nakhel ko diso sostar šaj te sikljova, Phenel i Aleksa, gijate thaj lakje i mareba anda diso nevo-te pendžarel korkori pes thaj i kedin savi so tamirisarel pe trindešberšipa sar so nakhlja i mareba.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
