I Joana Taleviz doktoririsarda kulturnikani antropologija. Voj kerel pučarkeripe, edukacija, voj si auktorka, aktivistka, fundakerutni thaj prezidentka ki Fondacija baši dijalog (Fundacja w Stronę Dialogu) katari Polanda. Biš berša kerel bukji bašo romengo pošukar keripe, minoritetenge nijamora, a laki šerutni umal si genocid upral o Roma thaj Roma našle manuša. Voj si dženi ki polandaki delegacija baš maškardžijaneski alijansa baši deibe gogi ko holokausti (IHRA). Auktori thaj koauktori si ko pobut lila thaj vigjanale hramarina.
Lokheste šuna o lafi “nikana majbut”, ki Evropa palem si mareba, a maškar o viktimora thaj našle manuša si thaj džene katari romani kedin. Sar i mareba thaj sa gova crdipe oblikuisaren o nacionalnikano identitieto thaj si li tumen informacija savo si o tretmani e romane našle manušenge ani Polanda?
“Nikana majbut” si fraza savi so sakana liparela pe ko turli beršipa. Bezehaske gova naj nisavi konekcija avdisutnipasa thaj čačipasa. E Dujto sumnaleske maripasa niagorsarda e maripaski era, eksploatacija thaj genocid. Sa panda si. Ko gova konteksti pharo si te na liparel pe, maškar aver, i mareba ko Balkani, ani Sirija, Ruanda, ki Demokratikani Republika Kongo, Ukrina ja o genocid upral o džijani Rohindža. Nisiklilam o lekcie katar i historija thaj nikerdam arakhipasko mehanizmo katar tragdie save so kerdo ko nevevaktesko sumnal. Sa majbut sam tazdiva ki marebaki neutralizacija thaj apatija mujal manušikano crdipe. Avdive i mareba si amenge paše, šaj te dikha thaj te ova tazdivi so kerdol ko thana so si astarde maripasa thaj genocid. O internet thaj o socijalnikane medie keren amenge pharipe ko avutnipe te vakjera kaj nidžanasa ja najsama minsale. Na gijate buhle aksesesa ko informacie sar so si avdive. Te kera lafi goleske, soske palo Dujto sumanleski mareba pučasa amen: sar šaj gova te kerdol? Sar šajsa kava te kerdol anglal sahno sumnal? Togaj najsa savore minsale so kerdol. Avdive si pharo te phena kaj nidžanlam ja kaj najsama minsale, numa so si majdžanlo, pharo si te haljovel pe i apatija thaj o pasiviteti mujal i tragedija bašo but manuša thaj džijani. O Roma dživdisaren ki dijaspora thaj golese ko sa thana si minoriteti, golese si thaj maj vulnerabilna. A i mareba thaj o konfliktora kišljaren amari pozicija. Koj ka marel pe amenge? Koj prezentirisarel amen? Bi politikane thaj bi ekonomikane takatija sakana sam, pocra priviligirime. Bezehaske akana sam tazdivija panda jekhe marebake kaj so i romani kedin ovel kupa dizutne katar “dujto niče”. O čhani savo so si tretirime o romane našle manuša si phareste te astarel pe. E romane našle manušen katari Ukraina sasa len bilačo tretmani na salde ki Polanda, numa thaj ko avera raštre sar so si Ungarija, Čehija, Moldavija. Nimukena sa len katar našlemanušenge centrora, činado sasa lenge o transporti, thaj avera servisora save so den pe e našlemanušenge. O džovapjalipe te del pe lenge arka si prečito ko romane organizacie te del pe lenge savi i te si arka.
Legarutni sem ki Fondacija baš dijalogo savi so del arka e našle romenge ki Polanda thaj zaruri si te phenav kaj o avgo masekoja katar i mareba sasa amenge but darutne. Bahtake, sasa amen dumo katar maškardžijaneske humanitarnikane organizacie. Resardam te kera zorali sepetka thaj timi katar interventna asistentora thaj medijatora bašo našle manuša. Vasthramosardam phanlo lafi baši kolaboracija lokalnikane radžencar ki Varšava, Fundirisardam centro kaj so da nijamali, psihologikani thaj edukacijaki arka. Avdive sam hazri te kera lafi bašo kerde nanijamalipa. Gova naj niso nevo, savore džana sar tretirisaren amen, ki mareba, sar thaj našle manuša save so našen katari mareba. Arka našti te džara thaj niadžara. Korkori kera bukji thaj sam ko šajdipe te ova efikasna ko amare aktivitetora. Ki Fondacija resardam te kera integracijako modeli e Romenge katari Ukaraina. E kedinasa kera bukji telaldan premal upre thaj gova kerel šukar evidentora. Golese phenav kaj sam hazri te kera lafi baši šukar prakse save so si zaruri te implementirisaren pe na salde ki Varšava thaj na salde ki Polanda.
Aso tumaro dikhipe- sar i diskriminacija vaktesa kerel pe aver? Sar so si hor stereotipencar? Bajroli li o anti-romanipe ani Evropa?
Dikha o bajroipe katar anti – romanipe na salde ani Evroa. Tazdivi sam kaj barol o radikalnikane, rasistikane thaj ksenofobikane stavora. Sa gova ki kombinacija nevevakteske ekonomijasa, marebaki, našlemanušengi, klimatikani thaj migracijaki kriza. Interesnikano, numa thaj turbulentnikano vakti. O testi bašo humanipe dikhav le darasa, numa pakjaipasa kaj ka avel jek nevo pošukar vakti. Minsali sem kaj naštisara te dživdisara ko jekhajekh čhani. O kapitalizmo bajrarda o sasuitnikano najekhajekhipe, a o konzumerizmo kerel destrukcija amare planetake thaj korkori amenge. Sahno amaro sumnal rodel iranipe thaj jek nevo poredoko. Bezehaske zaruri si but vakti thaj si man hoši kaj anglal amende si jek pharo vakti. Numa me pakjav kaj ka resara te kamjabisara. Thaj pakjav kaj ka ova majminsale thaj majempatikane sar manuša ko sasuitnipe. Darav kaj ka nakhen o majkišle, pa gijate thaj o Roma save so but šukar džanen so si pozicija viktimalo buzno. Numa gijate džanav kaj avdive sam maj zorale thaj majminsale, educirime thaj hazri te kera neve alternative amare manušenge. Zaruri si te ova gajlelie bašo majkišle thaj zaruri si te ova jekhajekh, soske ulavde sam but kišle. Te educirisara amen thaj te educirisara e naromen, te ulava šukar prakse thaj čhinavina save so naj te muken palem te ova ki pozicija viktimora.
Nišankerdam panda jek 2.avgusto-Dive kana da amen gogji ko Romane viktimija ki Dujto sumanleski mareba/Samudaripen. Sar i komemoracija si phandli e momentalnikane romane identitetesko zorarkeripe.
Kava dive si džanlo bašo sa Roma thaj Sinte. Gova si zaruri te ovel džanlo na salde e romenge, numa thaj se e Evropjanenge thaj majbuhleste. Kaja si amari barabarutni historija. Bijandi sem ano Ošviščem, diz kaj so arakhela sa pe o Aušvic-Birkenau. Dav man gogji ko avgo beršalipe savo so organizirisarda le mo dat ko šuru katar 90-ta berša.Togaj sasa man 14 berš thaj dav man gogji kaj amencar sasa salde nekobor manuša ko nekanutno Zigeunerlageri ko koncentaracijako logori Aušvic-Birkenau. Avdive si but poaver. Ko procesi sam kana vazda i minsa ko Roma thaj na -Roma bašo sa gova so sa kerdilo pe e Romenge. Bezehaske sa panda kera than ko publicirime diskursi, o medie thaj ponadaringate ignoririsaren amari historija, a ko sikljovnake lila naj nisave informacie baši romengi jazija ko vakti katari Dujto sumnaleski mareba. Kerdo si but thaj ko gova si zaruri te fokusirisara amen džikaj dža angle. Avdive ko Ošvisčem aven Roma thaj na-Roma sar thaj manuša save so reprezentirisaren institucie, organizacie etc. Majdžanlo si gova so ko nišankeripe len than terne Roma katar sahno sumnal, manuša saven so naj len šajdipe te sikljon baši pere džijaneski historija katar sikljovnake lila. Gova si but šukar, numa ko jek si thaj nišani kaj si zaruri te dža angle thaj te kera sa te šaj te educirisara na salde e Romen numa thaj e na-Romen. Gova si džanlo na salde baši džastifikacija, numa thaj baši akanutne bukja save so angleder lipardem len.
O genocid upral O Roma lungo vakti sasa pendžardo sar “bistardo genocid”, ki savi digra panda gndisaren kaj si gova durust? Savo si akana o hali? Kerela li pe pučarkeripe ani Polanda bašo genocid upral o Roma thaj si li interes ko tumare sikle ki kaja tema?
Lipardem e edukacijake programe. Kava si majdžanlo! Anglal nekobor berša ODIHIR kerda pučarkeripe ki tema genocid upral Roma thaj Sinte ko edukacijake programe. O Raporti telo alav “Sikljoipe thaj nišankeripe e genocideske upral Roma thaj Sinte: prakse ki umal OESS” ikaldo 2015. O evidentora naj optimistikane. I edukacija bašo genocid naj kotor ko edukacijake programe ki nijek phuv kaj so kerda pe o pučarkeripe. Pakjav kaj o pučarkeripe ka keren te ovel iranipe thaj ko majckne pendžarde teme. But pakjav thaj ki enciklopedija bašo genocid upral Roma thaj Sinte savi so ka ikljol nekobore beršenge. Šukrikerindoj e Karolake Fings thaj lakere kolaborantora kerel pe jek saikerin bašo majdžanlo vakti katar Romengi historija. Pakjav kaj gova ka ovel inspiracija e pučarkeribaske manušenge thaj džanlo nišani e institucienge thaj e političarenge bašo romene historijako sikljoipe. Si amen rekomendacie, paluno so havljarda le e Evropako Konsilij. Vakti si te kerel pe . Zaruri si te kera o iranipa te oven fakti, a na salde mangina.
So ka vakjaren e terne Romenge thaj e avere ternenge, kana kera lafi baš deibe gogji ko genocid upral Roma thaj sode si džanlo o deibe gogji?
Kana arakhav man e ternencar sakana phenav kaj o košmarnikano nakhlo vakti naj salde nakhlo vakti. Gola save so kerde le naj monstruma save so naj nikana te irisaren pe – sar so sakana lenge gndisara. Gasave narativa tromarkeren o džovapjalipe te ova gajlelie bašo gova so akana kerdol, keripe hohavno hoši baši siguriteti. Gova si but iluzornikano thaj darutno, thaj zaruri si te džana kaj gola manuša ko niso najsa poaver amendar, katar ničale manuša. O darutno hoši, kriza thaj pakjaipe ki ideologija si bange bašo čhelalipasko triumfi. Te da amen gogji goleske ko konteksti deibe gogji thaj edukacija baši genocid upral o Roma. Reagirisara ko lafi katar nefreto thaj diskriminacija. Te na ova apatikane, te da dumo e kišlen. Ulavdeste ko kava vakti. A i edukacija bašo nakhlo vakti te dikha le sar džanlo drom ko keripe narativi thaj džanlipasko horipe bašo najtargikano vakti ki Romengi historija.
