Avdive kana kera lafi bašo pharipa anglal so arakhel pe o procesi tari demokratizacija ko islamesko sasuitnipe si jekh katar džanle vjavaharipaske pučipa bašo islami thaj o liberalnikano haljovibe bašo manušikane nijamora, vakjarel o Ajla Čustovič ko šuru katar po doktorati kolesa so čuvel amen andre ki tema savi so si astardi ko kala patrina. O Čusovič po čhavoripe nakhada le ko Sarajevo thaj ki Libija, a pal gova ko Zagreb kaj so agorsarda fundavni thaj maškaruni siklovni. Palo žurnalistikane studie thaj magisteriumi baši avruni politika thaj diplomatija ko Fakulteti baši politikane vigjanija ano Zagreb, ko postdiplomakere doktoreskere studije kerel bukji ki buhli thaj barvali tema bašo islami thaj i ideja baši univerzalnikane manušikane nijamora thaj prekal gova thaj o pučipe bašo tromalo pakjaipe thaj džuvljengo jekhajekhipe. Ki kaja leski bukji si o andruno diskursisi maškar o muslimaja thaj kritikano čhudipe e Kuraneski interpretacija kolesa so kerela pe lavi bašo jekhe manušengo anglunipe upral avera: murša upral džuvlja, muslimaja upral namuslimaja, vakjarel o Čustovič. Kava berš ikalel o lil Islami thaj manušikane nijamora, savi si kerdi baš lesko papo Muhamed, a baši bazrime ko teksti katar poro doktorati so kerdol sar plesutno džovapi korkori peske ko konteksti katar islamesko thaj liberalnikano identiteti.
Ko tumaro lil Islam thaj manušikane nijamora kerena lafi sar bašo liberalnikano gijate thaj bašo islamesko haljoipe e univerzalnikane manušikane nijamora. Kana thaj sar lijen te interesirin tumen bašo manušikane nijamora katar islameski perspektiva thaj save sa bukja arakhlen tumen ko gova drom?
Sakana sasa man interes temenge save so astaren islameski moralnikani tradicija, numa prekal mere doktorateske studie klistarisarda mo interes ko jekh užo fokusi ko islam thaj manušikane nijamora, ulavdeste o pučipa (na)kompatibilno islameski thaj liberalnikano haljoipe e univerzalnikane manušikane nijamora. Kerela pe lafi baši jekh but kompleksnikani thaj barvali problematika savi so dela šajdipe te del pe andre ko turli teologijake umala, politikane teorie, filozofija, lingvistika, hermeneutika thaj intelektualnikani historija. Anglal te keravpučarkeripe kaja umal činadem te džav katar politikane teorijake pervazora, a golesa te na dav but ko teologijake diskusie. Katar but bukja save so ale mange ko drom, kate ka vakjarav salde nekobor, šaj gova sasa majpharo sose o univerzalnikane manušikane nijamora ko islami si kerde upral i funda katar Devleske lafora. Džikaj e teologijake diskusie kerde pobut diskursa ki korkori islameski tradicija, naj centralnikano pakjaipasko šerutnipe so ka ovel baš sa muslimana. Sar nattidža (posljedica) kerdol kakofonija katar turli, numa thaj nasajekh kontradiktivnikani interpretacija jekhe haingoske. Ko sikavipe katar sa gola dimenzie thaj kompleksiteti sasa zaruri balansi ko čhani gova sikavipe te na astarel nesavi rig, teoretikane preciznikano, numa ko jekh te sikavel naproduktiviteti ko ulavde diskursora ki diskusija e idejake baši univerzalnikane manušikane nijamora. Javer diso so sasa ko interes si sar ko jekhajekh čhani te lel pe anglodikjipe i liberalnikani moralnikani tradicija, sar thaj ni i islameski moralnikani tradicija naj monolitno, sahno homogeno savi so ka kerel lafi ko jekh hango. Ka phenav panda jekh bukji, a gova si so naj literatura ki amari čhib so ko jekh sasa thaj karana te hramosarav lil kaj so i tema si kaja umal.
Panda ko eftato šelberšipe e Medinake povelbasa sasa definirime o nijamora (thaj dajatve) ko togaj mujalime plemija sar so si o nijami baši tromalipe thaj jekhajekhipe, minsako tromalipe, minsalipe thaj pakjaipe, jekhajekhipe anglalo kanuni thaj aver. Sar nattidža, a so si phandlo golesa, ako ko šerijati dikha sar alati te resel pe šukaripe thaj te na mukel pe naničalipe thaj nasekuritipe ko sasuitnipe sar thaj crdipe o nanijamalipe sar gasavo, soske, palo tumende, o šerijati thaj lesko nijami kerena gasave polemike thaj sar te del pe džovapi ko ulavde pučipa andre save so si turli haljoipasa?
Prekal islameski jurisprudencija o šerijati buvlilo thaj oblikuisajlo ko enjato šelberšipe, numa sar šerijati šerutni haing si o Kurani thaj logikane si te phanda kaj si le anglune darhija. Zaruri si te phena kaj nesave kanuneske šerijateske kotora si lende katar nesave anglune nijamale haljovina, sar so si e Medinaki povelja katar eftato zamani. E Medinaki povelja sakana liparela sa pe sar pozitivnikano egzampli ki islameski historija, sose pala late e Medinake dizutne si džijani savo so kerel jekh politikani kedin. Numa džikaj jekh gasavi povelja si rošalo egzampli bašo vakti kana kerdilo thaj džikaj si amenge sar dromarin (putokaz), našti te kerel pe komparacija e nevevakteske idejasa baši univerzalnikane manušikane nijamora.
So legarela pe baši polemika savi so kerela la o šerijati, pakjav kaj barem jekh kotor katar gola polemike si kerde katar o fakti so si kerde but bilačhe bukja kerde katar ulavde kupe palo lenge plesutna pakjaipa na sajekh si džastificirime napendžarde akharipasa ko šerijati. Gova nivakjarel kaj gndisarav sar o šerijati naj le nesave diskutabilnikane kotora savenge so si zaruri te kerel pe lenge iranipe, numa mangav te vakjarav kaj si kava but kompleksnikano pučipe, savo so amendar rodel jekh buvljaripe. Avere rigatar, kerela pe opozivo, ko than te buvljarel pe o aksesi ko majbaro kotor tari literatura ko Paščim savo so kerela bukji ki kaja tematika pherdo si simplificirime poimora, jekherigako aksesi thaj jekhe bаre nadžanipasa baši islameski moralnikani tradicija, islameski jurisprudencija thaj šerijati. O šerijati na sajekh kerela pe jekhajekh kana kerel pe vastesko ja šeresko čhinibe, dendoj vika “Allahu akbar” kana keren pe o korkori mudaripa ko teroristikane atakora thaj e maltretirime džuvljenge save so zoresa si phandle. Zaruri si but horeste te hranden te šaj te aven dži ko hedera(naslovi) thaj literatura te šaj te arakhen serioznikane studie save so ko vigjanalo čhani hramosaren bašo šerijati, studije save so sikavena ko gova kaj kerel pe lafi baš diso buhlo, ulavde rodipasa bi te kerel pe etikiripe thaj simplificiripe.
Ko konteksti katar manušikane nijamora o problemi si but buhlo. Kana vasthramosajli i deklaracija katar KUN bašo manušikane nijamora (1948) thaj i ratifikuime konvencija baš manušikane nijamora (sar so si CEDAW, Konvencija baš eliminiribe sa oblikora katar i diskriminacija upral o džuvlja, 1981), e islameske phuva na sajekh ko prigovora akharena sa pe ko šerijati ja ko „Islamesko moljakeripe“ bi te kerel pe preciziripe so si durust gova thaj gijate ikjarde jekh but na užo sesi(ton). Sar so ko islami naj centralnikano pakjaipasko šerutnipe thaj ko jekh naj konsenzusi baši jekh jekhutni šerijateski verzija savi so ka istemalkeren la sa islameske phuvja jekhajekh- akharipasa ko šerijati, gijate so o šerijati ka ovel pobut sar upreder nacionalnikano kanuni upral koleste na vjavaharisaren pe o maškadžijaneske phanle lafora, konvencie thaj deklaracie bi te dikhel pe so e islameske phuva vasthramosarde sa gola dokumentora. Nesave islamikane phuva, sar egzampli Afganistan, trujal so vasthramosarde i deklaracija thaj ratifikuisarde o maškardžijaneske konvencie baš manušikane nijamora, ki praksa kontinuisarel te kerel phagipe ko manušikane nijamora save so si garantirime ko gola dokumentora. Kate mo fokusi si ko trin nijamale moljakeripa kaj so šaj te dikhel pes kaj našti kerel pe komparacija: nijami ko tromalo lafi mujal šerijatesko kriminalnikano devlesko nasajdipe, nijami ko tromalo pakjaipe mujal meribaski džeza baši čhelalipa thaj džuvljenge nijamora. Šerutno problemi kerel o fakti kaj o muslimaja maškar aver ulavena o diskusie si li o šerijati dendo katar Devel ja si diso so iklilo katar manušikani interpretacija. Džikaj ikera amen ko gova kaj o šerijati si dendo katar Devel, golesa negirisarel pe i manušikani rolja ko medibiribe ko interpretacijako procesi, a golestar avel kaj o šerijati si fiksno thaj našti te prekerel pe thaj nimukel than save te si dijalogoske thaj averkeripe.
Disave sikle gndisaren kaj o than savo so sa phutardo te dikhljarel pe e islamesko kanuni thaj te ovel lačardo turli čhipotenge te šaj te pherel o zaruripa ko sasuitnipa save so šelberšipancar ovela sa majtang, thaj kaj gova than si akana but harno. Tumen ki tumari bukji vakjaren kaj o šerijati si inkali (proizvod) katar manušikani interpretacija, pa sar gasavo zaruri si te ovel fleksinilnikano thaj phutardo te prekerel pe prekal neve interpretacie.
E šerijate si le panč primarnikane hainga:Kurani, tradicija e bičaldeski Muhamed, ižma (konsenzusi), kuias(analogija), nijamalo dikhljaripe (idžtihad). Fakti si kaj o Kurani salde prekal ohtovardeš ajeta (vakjeripa ja strofe, op.S.P.) katar šerijateski kriminalizacija ko devlesko napakjaipe, nijami ko tromalipe thaj gova kaj e islameske nijamale manuša rodindoj džovapija sasa zaruri te roden thaj avera hainga trujal o Kurani thaj e Bičaldeski tradicija savi so sikavela kaj o Kurani naj lil kanunencar. Džanlo si te vakjarel pe kaj salde nesave nijamale sikljovne astrena o idžtihad sar jekh katar šerijateske hainga, t.e. sar metoda kolasa so rodel pe nijamalo čhinavipe. E islameske nijamale manuša kana formulisajlo o šerijati na istemalkerde goja metoda kana e Kuraneske thaj avere haingonge dela sa pe dujeminsengo džovapi, numa kana o hainga sasa nauže ja “mudra” bašo nesave pučipa, e islameske nijamale manuša dandinasa pe ko dikhljaripe. Gova so argumentirisarav dandindoj ko progresivnikane islameske auktora/ke si kaj o interpretatora ni athisaren (neovisni) kataro vakti, sasuitnipe thaj konteksti katar so astaren o teksti thaj interpretisaren le-a o vakti, o sasuitnipe thaj o konteksti irisajlo, o artiklora save so von ande len ko enjato šelberšipe, zaruri si te prekeren pe, a e šerijatesko interpretacijako fleksibiliteti gova mukel le. Šerutno diskursi ki islameski moralnikani tradicija si gova kaj o šerijati si dendo katar o Devel, sar gasava si sakana jekh thaj nairimo, naši te prekerel pe thaj nilel pe ko dikhipe i manušikani rolja ko medijatoribe ko šerijatesko formuliribe prekal Kuranesko drabaripe thaj Bičaldeski tradicija dandindoj pe ko avera hainga.
Khoni naštisarel te phandel “e idžtihadeske vudara” sose ako o Kurani si bašo savaktja, togaj zaruri si te ovel astardo katar sa vaktija sose e Kuranesko dikhljaripe sakana si nevevaktesko bašo vakti koleske so o Kurani interpretirisarel pe. E Kuraneski interprtacija ko enjato šelberšipe sasa nevevakteski intrpretacija bašo enjato šelberšipe, numa sa džikaj amen šaj te ikera amen ki goja interpretacija, si amen metode baš palem drabaripe thaj Kuranesko vakjeripe so ka ovel nevenaktesko bašo amaro vakti.Te istemalkerde gova metodi (idžtihad) ko šerijatesko formuliribe, soske te na istemalkera goja metoda thaj te dokerel pe mujal nevevakteske draparipa ko jekhajekh teksti avdive? Lačho egzampli dela e marokanako filozofi Mohammed Abed al- Jabri savo so rodljarel o šerijatsko artiklo baš vastesko čhnipa e čorenge so sasa praksa ki Arabija thaj anglal te avel o Islami. Vakjarel kaj ko beduinengo sasuitnipe nomadikane dživdipaske čhanesa naštisa te keren pe phandipaske thana, sose sakana phirena sa te raoden avera thana, golese i alternativa sasa badaneski džeza. Gasavi nattidža čoripaske sasa šukar baš gova vakti thaj sasuitnipe, al Jabri argumentirisarel sar ko avdisutno vakti thaj avdisutne šartija si avrčhane thaj dela pe amenge šajdipe te keren pe avera napija. Sar egzampli idžtihad.
Bašo pučarkeripaske zaruripa thaj i doktorateski disertacija siklilen i arabijaki čhip. Trujal gova so si barvalo, purano thaj fotofikano, pendžardo si thaj palo but šajdipa thaj sinonimija. Gova si Kuraneski čhib. Savo sasa tumenge e sikljoipasko procesi thaj so ka ulaven katar gova procesi?
Sar so phendem, phukavipe sasa te kerel pe bukji ki kaja umal si gova so naj literatura ki amari čhip so haljovel sebepi o pučarkeripe drabarava sa thaj kerava sa translacija katar anglikani thaj germanijaki čhib. Numa panda ko šuru dikhlem kaj e arabijaki čhib si biulavdi komponenta so si zaruri te dopherav la džikaj manglem čačikane te dav andre ki islameski moralnikani tradicija. Kana siklilem e arabijaki čhib, i dinamika katar mo pučarkeripe baši manušikane nijamora ko islami kerdili majšukar thaj buvlili soske e arabijake čhibasa šajsa te dikhav i literatura so najsa ko avera čhiba. Gova so šaj te ulavav katar o sikljoipe i arabijaki čhib si o čačikano barvalipe so vakjarel pe kaj jekh lafi si le pobut avera vakerina/translacie. O džanlipe katar pobutstrukake vakerina jekhe lafeske sikakav le ko pobut egzamplora, numa sikavava o egzampli ko hermenautikano aksesi ki islameski teorija ki interpretacija e lafeske “daraba” so si le dešutrin avera vakeriba/translacija.
Trujal so akterke ko progresivnikano islamesko diskursi, sar so tumen phenen, pakjana kaj jekh katar o majsikade Kuraneske molja si goja so sikavela i ideja katar polengo jekhajekhipe von gova vakjaren le sar islameski juresprudencija thaj interpretacijako proceso panda katar premodernikano vakti kaj so o murša sasa dominantna, a golestar si o evidenti e džuvljengo marginaliziripe thaj leibe lako “interpretacijako nijami”. Sar tumen dikhena ko gova nevo hermenautikano Kuranesko aksessi thaj lesko drabaripe katar džuvljani perspektiva?
Majinteresnikano kotor katar mo pučarkeripe ki kaja umal si i minsa katar islameske teoretičarke thaj lengo ikeripe ko džuvljengo interpretacijako nijami. Praktikuindoj o interpretacijako nijami, lenko Kuranesko hermenautikano aksesi dija evidentora baši elegantnikani interpretacija savi so pali ledne reflektuirisarel majdžanlo kuranesko mesažo – a gova si savorengo jekhajekhipe. Gova so si lenge karakteristikano ko lengo akse si so ko progresivnikane islameske teoretičarke argumentirisaren kaj o poli katar interpretatora/ke si džanlo fakti so našti te muka le ki rig, a lengi re-interpretacija ko ulavde Kuraneske kotora jakhdiklo sikavela. Sar egzampli, jekh katar o ajeta ko Kurani si ki polemika, sar maškar o liberalnikane teoretičara gijate thaj maškar o muslimaja, a gova si o ajeti 34 ki štarto Kuraneski sura An Nisa – Džuvlja. O kotor savo so polemilizirisarel pe si: A okola kastar so daran taro lengo našunipe, den len gogi, a pal gova lendar ulaven tume ko kreveto, pa čalaven len kaj so i sama si čuti ko lafi “čalaven”. Ki islameski jurisprudencija dominantnikane si o interpretacie kola kaj so dela pe pakjaipaske dinesko šukarkeripe baši džuvlengi disciplina. Prekal o aksesi katar islameske teoretičarke vakjarav sar o lafi “daraba” (savi so ko pobut interpretacie kerela pe lake translacija sar “čalavela”) šaj te kerel pe thanslacija ko dešutrin čhanija kaj so o “čalavela” si salde jekh numa na thaj jekhutno gole lafesko vakjeripe. O auktorke save so liparava len insistaren ko gova kaj e patrijahaleske interpretatora čute le ko teksti, numa o teksti korkori pal peste naj patrijahalnikano.
Polengo jekhajekhipe thaj tromalo pakjaipasko dini, čhinena pe ko duj turli nukte-jekhe rigatar, stereotipikane džender rolje nekana arakhena pe upri funda katar religijake pakjaipa; avere rigatar e džuvljaki percepcija upral funda taro lenge religije ja dži pakjaipe šaj te anel intersekcijaki diskriminacija. Savo si tumaro stavi ko vjavahari maškar religija, džender/rodi thaj jekhajekhipe?
Gndisarav kaj naj lafikeripe bašo jekhajkhipe ko konteksti islam thaj manušikane nijamora sa džikaj e džuvljen naj len jekhajekh interpretacijako nijami ko sumnake tekstija sar e muršen. Numa mo stavi naj salde bašo islam, numa ko so trin monoteistikane religie kaj so o drabaripe sumanke tekstija šelberšipasa napalal si salde muršengo domeni. Ko po lil Islam thaj manušikane nijamora, ko kotor telo alav “Eva –interpretacija e paramisake e avgo džuvljake” dikhljarav turli dikhipa sar kerdili i avgo džuvli ko so trin monoteikane religije. Thaj vakjarav kaj o turli vakeripa avile katar i perspektiva so dije la o muršane interpretatora, so kerda asari ko gova savo vjavahari kerda i paramis savi so thaj avdive si la asari ko muršano-džuvljano haljoipe (ki familija numa thaj ko sahne sasuitnikane strukture). Ko soltrin monoteistikane religie, sar ko akademikane, gijate thaj ko publicirime rote, dominantnikano si e Evako sikavipe sar sekundarno kerdi katar o Adam e Adameske. Gova so argumentirisarav si so o poli katar interpretatora/ke trujal o resto kontekstualnikane faktora si jekh filteri prekal savo so del pe ko teksti thaj drabarela pe. Prekal marginaliziripe thaj džuvljengi ekskluzija katar interpretacijake procesestar, sakoja andi phandin si crdime kataro ekspiriensi thaj džuvljani perspektiva so si problematikano baši džuvljako badani , rolja ko sasuitnipe thaj ki kedin, kaj so si thaj o nijamora, anela čhinavipe o murš savo so pakjal ko gova o Devel gijate “phenda”. Numa khanika naj le monopoli upral o Kurani salde e Devle, džikaj o čačutno džanlipe e Devleske lafora našen katar sakova manušikano džanlipe, amenge ačol so humanikane te haljova lesko mesažo.Sa amare vakjeripa si salde gndipe so mangela sa o Devel te vakjarel, numa ako amen o muslimaja vakjera kaj o Kurani si bičaldo sa e manušenge thaj kaj lesko šerutno mesažo si sansari thaj jekhajekhipe, togja gola Devleske lafora gova mesažo zaruri si te ikera le. O Devel te kerda e muršen thaj e džuvljen jekhajekh thaj dija len jekhajekh dajatve, togaj avel o pučipe sar lenge nijamora naj jekhajekh? Gova so argumentirisarav si so lenge nijamora naj jekhajekh, soske baš gola nijamora prekal interpretacijako procesi dominantnikane anen čhinavipe o murša save so pakjan kaj o Devel gijate „phenda“.
Šerutne artikulirime muslimanke, prekal nekobor džanle ekskluzie, save so kerena bukji ki tema džuvljane nijama ko islami, numa thaj katar o majnevo kuranesko drabaripe katar džuvljani perspektiva niaven katar arabijake phuva, sar thaj gova kaj jekh kotor katar štembilime bukja si ko čhibja so naj arabijaki. Thaj tumaro teorijakere auktorke si avral katar arabijako pojasi. So gndisaren sose si gova gijate thaj kana ka lel pe anglodikhibe o pluralizmo gndipe thaj sar dikhel pe ki tema, so ka vakjaren so si barabarutnenge savorenge?
I progresivnikani islameski minsa uprl savi so ikerel pe mo aksesi si le džuvljane hangoja. Ko šuru ka phenav, na bi vakjerava sa kaj von niaven katar arabijake phuva, numa von nidživdisaren ko arabijake phuva. Pobut katar o auktorke si len arabijake darhija, buteder lenda studirisarde, a akana dživdisaren ki Evropa ja ko Uniime Amerikakere Raštre. I pozicija katar progresivnikane islameske autora/ke naj nicra lokhi, katar jekh rig ki islameski moralnikani tradicija na sajekh si astarde sar čačutne muslimanke, soske prepele telo Paškimalo asari džikaj ki liberalnikanimoralnikani tradicija dikhena len sar apologetke ko islamesko – alav sar manuša save so naj ko šajdipe te čhinaven e paklaipaske dineski alka te šaj te den čačikani kritika ko islamesko haljoime manušikane nijamora. Baši islamske progresivnikane akterenge goja pozicija sakana si phari ko solduj riga si takati te kerel pe lenge lafi ko lengo alav, ko so i džuvli ko islami kerdol tereni baši meči duj moralnikane tradicie. Gova so si apsurdnikano ko sa gova si so em o jekh em o dujta diskutirisaren baši džuvljenge nijamora ko islami, e džuvljako hango si ekskludirime ja marginalizirimo. Ko moro aksesi bašo džuvljane nijamora diskutirisarav prekal islameske teoretičarke kasko so prakticiribe e interpretativnikane džuvljenge nijamora te drabaren thaj te vakjaren o sumnale spise, den evidenti ko aver interpretacie katar gola so arakha len ko dominantnikano diskursi ki islameski moralnikani tradicija.
Sar i te dikha ki kaja problematika, naj diskusija baši džuvljenge nijamora sa džikaj naj inkludirime o džuvlja, a gova našti te ovel ko konteksti taro islami thaj manušikane nijamora, sa dži kaj naj len jekhajekh aksesi ko sunale tekstija thaj interpretasijako nijami sar e muršen. Te gndisarel pe kaj e muršen si len privilegija ko drabaripe thaj vakjaripe e sunale tekstonge si te sugeriril pe kaj e muršen si len ulavdo vjavakori e Devlesa, sosa i sahni paramis bašo jekhajekhipe perel ko pani. Golese gndisarav kaj i diskusija bašo jekhajekhipe maškar o murša thaj džuvlja, zaruri si te šurarkerel pe e džuvljenge interpretacijake nijamesa ki islameski juresprudencija. Gova so si barabarutno e islameske teoretičarkenge kolende so me akharav man, trujal so lengo aksesi thaj interpretacije si turli, von vakjaren kaj šerutno mesažo kataro Kurani si savorengo jekhajekhipe.
Kana kerel pe lafi baši lengi buki thaj i čhib ki savi so si hramome, majbut lendar progresivnikane islameske teoretičara/ke hramosaren ki anglikani čhib. Gasavo lengo alusaribe si katar praktikani karana sose i anglikani čhib si sumnaleski čhib, golesa lengi bukji šaj te rese dži pobuhle mase bi te kerel pe lenge translacija kaj so šaj diso te našalel pe gijate so si len majbari kontrola upral gova so si hramosardo sose korkori pal peste si but emotivnikani tema.
Turli katar muslimanenge phuvja ko Paše purab thaj imigratengi islamikane kedina o pučarkeripa baši muslimankenge thaj save so aven korkori taro muslimanke taro nekanutne Jugoslavijake thana si but cra.
Ki tema islam thaj manušikane nijamora katar vigjanalo aspekti but cra hramosarel pe ki amari lafikerutni umal, a bašo džuvljenge nijamora thaj o islami, panda pocra. Kana ka len te roden džuvljen save hramosaren kaleske, ka dikhen kaj o diskursi našti te arakhel pe. Kana ka dikhen e islamska auktorken upral kaste so ačol meri bukji, a save so dživdisaren thaj keren bukji geografikane panda majpaščimale katar i nekanutni Jugoslavija, e džuvljengo gendo save so keren bukji ko kava, si but ckno. Zaruri si te lipara thaj e auktorken save so keren bukji ki kaja umal, a save so nipreperen ki islameski moralnikani tradicija saven so liparav len ki meri bukji, numa mo fokusi si ko islameske teoretičarkenge, sar so phendem naj but.
Baro phukavibe (izazov) si te kerel pe bukji ki kaja tema, kaj i te arakhen tumen geografikane, sose kaj tema kerda rigengo polariziribe prekal o pučipe baši islamesko (na)kompatibilipe thaj i ideja baši univerzalnikane nijamora. Gova si pučibe butedere auktorenge e islkameske thaj Paščimeske vjavaharija kaj so ki literatura si jekh antagonikano sikavibe kaj so o islami mujalkerdo goleske so gndisarel pe liberalnikani mol (demokratija, manušikane nijamora thaj sekularizam. Nesar sa barabar čivela tumen te alusaren jekh rig, a ako sar mande, interesiril tumen balansi, a na te alusaren rig, ponekana avel kaj keren Sizifeski bukji. Katar aver rig, naj nesavo baro interes ko publiciteti baši kaja umal, salde te kerda pe lafi baši disave bombastikane hedera(naslov) baši maltretirime džuvlja thaj o čhelalipe ko islamikano sasuitnipe, save so ka zorarkeren lenge stavora kerde bašo islam.
Ko kale paramisako rošalipe, sode si džanlo o aktivizmo ko averkeribe i sasuitnikani paradigma thaj sar dikhen e manušikane nijamengo avutnipe katar akanutni pozicija geopolitikano thaj sasuitnipasko konteksti?
Na bi hramosarava sa lil te na gndisardem kaj si džanlo o aktivizmo. Naj džanlo sode manuša ka drabaren o lil, te drabarda la salde jekh persona thaj prekal late pendžarel o barvalipe ki islameski moralnikani tradicija mujal o polokhe tasvira save so konzumirisara len katar o medie, gndisarav kaj resardem but. O aktivizmo si zaruri te kerel iranipe ki sasuitnikani paradigma, a golesa o aktivizmo te na ovel salde sasuitnikano muvmento te keren pe disave iranipa. Ko sumnal kaj so si polokeste te avel pe dži tasvira prekal etiketiribe thaj dezinformacie salde sar te cidel pe e manušenge sama, gndisarav kaj o plesutno rodipe literatura thaj hainga save so dena jekh aver tasviri katar gola so si majloke, gijate si aktivizmo.Ko gova konteksti, o aktivoizmo si te astaren te gndisaren averčhane džikaj sakana den tumen lokhe gndipa baš o manuša save so si avera amendar, te astaren te haljoven nekas ko živdisarel ja pakjal averčhane amendar. E manušikane nijamengo avutnipe dikhav le ko dijalogo, sose nekas šaj te šunen thaj te haljoven le sar so vov korkori pes haljovel bi te del pe leske amaro haljoipe. Kana vakjarav dijalog, na gndisarav ki nesavi diskusija kaj so ka dikhel pe neko te triumfirisarel ja salde te ovel le nijami – ko dijalogo savore triumfirisaren thaj o dijalogo evidintirisarel pe sar čačuno univerzalnikano temeli, sar so argumentirisarel o David Bohm, sar sauitnipasko lepako.
Ko agor, palo tumaro butberšengo pučarkeripe thaj bukji save so si čute ko lil, savi si laki rolja kana kerel pe lafi baši pozicioniribe ko pervazija taro plesutno identitesko konstruiribe?
Mo lil, sar thaj dešeberšengo pučarkeripe savo so kerdem le thaj sa panga kerav, si jekh čhani rodipe džovapi ko nekobor plesutna andrune pučipa. Kana drabardem i literatura katar pobut šerutne liberalnikane manuša save so hramosaren ki kaja tema, hošisajlem sar te si zaruri te crdav kotor katar mo islamikano identiteti te šaj te ovav “pherdi rateski” liberalka, a pal gova kana drabardem i literatura katar pendžarde islameske manuša, hošisajlem kaj si zaruri te crdav mandar o liberalnikano identiteti te šaj te ovav “čačutni” muslimanka. Gola duj identitetora mande avena sa ko sukobi, sebepi so gola dominantnikane kotora katar i literatura avel dži naproduktivnikano pučipe(na)kompatibilno jekh avresa. Ko gasave vjavaharija sakana gndisarel pe kaj jekh rig si zaruri te kerel pe katar temeli aver te šaj te ovel kompatibilnikani averasa, goja savi so percepirisarel pe sar nanormativnikani –athisarel koj dela o pučipe. Mo lil rodel džovapija kola so mandar ni roden te crdav man katar nijekh kotor katar moro identiteti, sose ko solduj pozicie – islami thaj liberalizmo – arakhav barabarutne thana save so džan ko jekhajekhipe, jekhajekh nijamipe thaj tromalipe.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
