E Roma save so prezentirisaren historikani indijaki dijaspora, tradicionalnikane sasa nomada thaj phirutne manuša, trujal gova so but lendar istarde o bešutno dživdipasko čhani kaj so thanakerde pe. E Roma katari Indija iklile anglal jek mileniumi, a avdive si thanakerde ko sahno sumnal. Ani Evropa si majbaro nacionalnikano minoriteti moljakieripasa katar 22 milionora.
I Romani kedin astarela sa i religija e phuvjatar kaj so dživdinena sa , trujal gova so asarena sa la ko jek ckno kotor thaj formalnikane, resarinasa te na oven paldime sebepi pakjaipasko dini. Numa, jek kotor katari romani kedin ačile te sajdisaren e khame. Ni arakhen idola, a mangen o džuvljano develipe, pendžardo sar Kali Sara (Kali Bibi) ja rošali Sara-romani jazijaki, bijanipaski thaj arakhipaski develin. But romane kedina save so sajdisaren e Kali Sara, save so aven katar sahno sumnal te šaj te len than ko adžiluko thaj nišankeripe e rošale Sarake ki diz Santa Maria de-la-Mer, ani dakšinali Francija 24.thaj 25. maj sakova berš.
O kipi katari rošali Sara katar sakana arakhela sa pe ki khangeri Noter-Dam de-la-Mer (Amari denizeski develin) pendžardi sar „Khangeri katar trin Marije“ . Sahno procesi si kerdo romane bašalipasa thaj khelipasa, šurarkerel 24.maj kana o Roma thaj sa okola romane kedina Sinti, Hitana, Manuša etc.katar Francija, Španija, Italija thaj avera phuva kiden pe te šaj te nišankeren o utsavalipe. O Roma phiren khelindoj thaj giljavindoj dive thaj rat ko dizjake droma, vakjarindoj thindala (molitve) sebepi pumaro arakhipe.
Ko hadžilukosko dive, o kipi katari Kali Sara, pakjardi ko neve fustana thaj parni rošali kruna, imitacija katar merikle, čhivela pe ko piedestali lačhardo lulugjencar ki khangerijaki kripta savo so si rošalo katar phaparde momolja thaj turli bukja. Ko pumare pike e kipe phiravena štar Roma, a pala lende phirena straže, katari kripta dži ko panja katar Maškarphuvako denizi, kaj so simbolikane žhivel pe ano pani thaj irisarel pe ko khangerijako relikvijari.
O hramome thindala te sasljarel pe o nasvalipe, bah thaj kamjabi ko dživdipe thaj ki bukji, o romane hadžie thaj sa o pakhavutne čivena len telo Sarake pngre , a trujal gova astaren thaj čumiden lako muj thaj jakha te šaj te ovel len lačipe. Bi nesavo ulavibe i rošali Sara kerela analogija e develinasa Durga, ki jekha jek manifestacija thaj ki apstraktnikani dimenzija.
I rošali čhipota inkludisarel thaj e Kali Sarako sikavipe pherdo emocionalnikane thaj pakjaipaske dakikoncar bašalinake fanfarencar. Iklilo kaj 24. maj Dive e rošale Sarake kaj si jek katar majdžanle tradicie e romane evropake džijaneske savo so tretirisarel pe ulavde sajdipasa thaj upral late dikhel pe sar irada (nada), lačhipe thaj jekhipe sa e Romenge. Zaruri si te vakjarel pe kaj o romano nišankeripe e rošale Sarake si jek čhani ideologikanosajdipe, a na pakjaipaske dineski praksa. Ko nakhlo vakti o Roma sasa došakerde kaj sajdisaren i jag thaj o pani. Gijate ko 1895. dekretesa sasa lenge bimuklo te keren procesie thaj te keren nišankeripe, numa palem sasa lenge muklo te keren 1898. berš.
I paramis baši rošaki Sara si but kišli, athinol katar gova koj vakjarel la. E Saraki historija sa panda si misterija e historiografenge. Numa, jek džijaneski paramis del drom kaj o alav rošali Sara si katar egipeteske hainga. Čačipe si kaj vakti katar maškaruno šelberšipe ko mediteraneske rimo katolikane sasuitnipa baš o Roma itemalkerela sa pe o lafi“Egipčana“. Ko gova vakti o Roma naštisa but te panden pe e Indijasa, golese akharena sa pe „Egipčana“ bi te dikhel pek save phuvatar aven. E Roma ko sahno sumnal, ulavde ko pobut telokupe, džanena sa i phuv katar avile tha džanena sa kaj lengi dadeski phuv sasa ki Indija, a gole se si dokumentora panda katar dešupančto thaj dešušovto šelberšipe. Lengo sakanutno konektiribe e Indijake barvalipasa šaj te dikhen pe thaj katar e Sarake rituala sikavel jek bari konekcija e Indijasa.
O vigjanale manuša katar paščim dr. Rajko Džurič thaj dr.Ronald Li, barabar e indijake vigjanale manušrncar Ver Rajendra Riši thaj dr. Lokeš Čandra identifikuisarde e Kali Saraki ceremonija Golasa so si katar Durga Poje katar Indija. Ko romano kulti, i Kali Sara si identikni sar e Indijaki develin Kali thaj Durga. I rošali Sara dikjol sar paganikano idoli. E Roma sar o hindusa mangen o šaktizmo. Kale konkluzijasa thaj analizasa zorarkerel pe o fakti kaj i Kali Sara si identikani sar i develin Durga sar aver aspekti katari Kali thaj romni e bare Develeske Šiva. E Sarako utsavalipe ani Francija si sar o procesi Kali Puja thaj i tradicija katar šaivizmi ani Indija. Ko avgo dikhipe šaj te avel pe dži paralizmo maškar akala duj adetija.
Trujal o festivali Kali Sara , o Roma ko sahno sumnal sajdinena i džuvljani develeski figura ko pakjaipaske thana save so arakhena pe paše panja, ko dakšinalo Balkani akharena la turli alavencar sar so si Bibi, rošali Sara, Gugli Sagija (arakhipasko meleko) jekha jekhe ceremoniencar, save so si naortodoksnikane . O Roma maškar peste sajdisaren pe bi te dikhen ki savi konfesija preperen thaj kiden pe ko thana save so akarena pe „Lače thana“.
Akana dikhela pe kaj o portodoksikano lija paganikane pakjaiba thaj kaj i khangeri manglja te kerel stilesko iranipe ko romane tradicionalnikane rituala thaj pakjaipaske adetora thaj bilače jakhencar dikhel pe ko Sarako kulti. O katolikora kerde but rituala save so si mujal e Romenge ko 20. šelberšipe. Dikjola kaj o čivipe naromano bašalipe ko Sarino hadžiluko, sar so phenda o Santino Spineli (pendžardo romano bašalutno) nišankerda: „O Romano festivali ačilo bi romane muzikasa thaj kheipasa“. O keripe takati te lel pe diso katar paganikani tradicija thaj adetora ko ortodoksikano pakjaipe sikaven mujalipe e evangelistikane,katolikane , ortodoksna ja pentekosna Roma. Nekobor Romane kedina sikade kaj i rolja katar rošali Sara te kerel pe sekundarno thaj inferiorno, sar so si i khangeri gadžikani institucija savi so kerla irada te patposarel o pakjaipa, adetora thaj rituala e rošale Sarake.
