Baš Velma Šarič, savi so kerda o Centro baš postkonfliktna pučarkeripa (CPP) katar Sarajevo thaj si prezidentka, o sasuitnipe kaj so o manuša si turli, nidikhen le majbut sar konfliktno haing, numa sar funda te dzal pe angle thaj te nevakerel pe i kultura baš sansari. O Centro baš palokonfliktna pučarkeripa minsalo si baš i forsa katar mutimedijalnikane bukja thaj o saikerina save so keren len, istemalkeren len te keren dijalogo, te transformirisaren o publicirimo gndipe, te vazdel pe o hango savo so nišundol, te kerel pe pakjaipe, maškarkulturnikano haljovipe thaj barabar butikeripe manušencar save so dzivdisaren ko postkonfliktnikane thaj ulavde sasuitnipa.
Sar so phenel i Šarič, CPP te kerel thaj te promovirisarel projektora, saikerina thaj bukja save so sikaven nijamalipe gijate so phandel naracija, historijako dijalogo, memorije, tazdivija thaj maškarkulturnikano butikeripe.
Gndisara kaj o procesi si bare dzanlipastar sar diso paluno, dikhindoj kaj istarel tamiripe maškardzijaneske vjavaharija kerde upral pakjaipe resarinasa te mobilizisara thaj te angažirisara amari publika. Filmi, fotografija, arti, thaj avera multimedije zorarkeren thaj keren kritikano pučarkeripe save so keren procesi te tamiril pe sansari.
O phuva katar dakšinalo Balkani agive si parlamentarnikane demokratije, numa thaj but kišle raštre, vakjarel i Šarič. O tenzije maškar turli etnikane, kulturnikane thaj pakjaipeske kupe, dzikaj ni činadon, si dar baš stabiliteti thaj sansari ano regioni.
Si feleri katar barabarutni vizija thaj barabarutno hoši ko preperibe multikulturnikano thaj multireligijako sasuitnipe maškar o dizutne katar turli etnikane preperiba, save so barabar kontrasnikane narativesa baš nakhlo vakti thaj maripaske čipote, politikano opurtunizmo, segregacija,našukar kanunesko keripe thaj minoritetengi diskriminacija, nimuken o maškarplesutno bajroipe, haljovipe thaj pakjaipe. O procesi katar tranzicijako nijamalipe ano BiH thaj o regioni si sa panda gote, numa darav kaj o čačuno leibe than thaj deibe dimo katar politikane strukture dzal but pocra thaj našti resel pe.
Trujal gova so si vakjardo, i Šarič pakjal kaj o sansarluko si šajdutno, a o potencijali dikhel le ko terne manuša thaj i edukacija, ulavdeste ko lokalnikane thaj ruralna kedina.
Fakti si kaj but manuša mudardile ko maripe, numa zaruri si te arakha modeli sar te iklja katar kaja magikani rota kaj so si ulavipe, nefreto thaj palo 25 berša. Pakjav kaj ko kala thana nikerdilo but lafi baš gova so sa ulo thaj baš Dujto sumanlesko maripe thaj golese o bukja palem lipardile. Pal mande nahtari si o terne manuša, sasuitnikano keripe sepetke thaj edukacija, numa thaj te šaj te resel pe dzi kala teme ki globalnikani digra. O sumnal ulo ckno thaj te rodijam te phena kaj naj činavipe thaj naj pakjiv, ka našala neve generacija terne manuša.
O eksiriensi e Centroske baš postkonfliktikane pučarkeripa ko batabarbutikeripe e kedipencar katar Kroacija thaj Srbija si pozitivnikane, a barabar e buhle partnerenge sepetkasa katar o regioni, beršencar kerena takati strategijake baš sansarali bukji thaj te kerel pe bukji ki prevencija avutne konfliktenge. So ingjarel pe baš ekspiriensi ki bukji e phuvjenge radzencar, bezehaske von si jeka jek sar o eksiriensija ani BiH, naj mangipe te kerel pe jakhdikhipe e vakteske savo so naklo ko raštraki thaj ki regionalnikani digra, phenda i Šarič
Čačeste si phare kaj, bi politikako mangipe, numa thaj akademikano,medijsko thaj civilnikano sektori te šaj te kreirisarel pe ikjarutno thaj sansaralo sasuitnipe ko avutnipe. Kate ka phenav o problemi so si amen ki edukacija e ternenge thaj o fakti kaj naj saastardo sistemi ki formalnikani edukacija kaj so amare terne ka sikljon baš konfliktnikano naklo vakti sar naformalnikano edukacijako sektori ki kaja umal, našti keren pe majbare iranipa dzikaj o historikane teme ni den ano siklane. Sa amen katar poedincora , familija thaj sasoitnipe si amen moralnikano, individualnikano thaj kolektivikano dzovapjalipe baš konfliktengo preveniripe thaj sansaresko tamiripe.
Beršencar ko barabarbutikeripe e OSCE misijasa ano BiH, o Centari baš poskonfliktnikane pučarkeriba kerel o proekti Ko margine. Ovela lafi baš multimedijalnikano, edukacijako programo savo so kerel bukji mujal o negativnikane stereotipora e romane kedinake ani BiH. O proekti saikerel egzibicja fotografiencar, edukacijake vorkšopora thaj dokumentarnikano filmi. O tazdivija thaj o portretora save si sikade ko proekti si ko baro mujalipe buvljade e romenge stereotiponcar thaj golesa čhuvel e dikhutnen te pučljaren pumare stavora kale turli kedinake. Kana o poedincora save so naj Roma, keren te buvljol o kulturnikano iranipe savo so šaj te anel dzi majinkluzivnikano sasuitnipe savorenge. Ko interes si te del pe šajdipe e terne lokalnikane talentenge, CPP zadužisarda e bosnake fotografen Armin Durgut, Aldin Fafulović thaj Vedran Živkovič te keren bukji barabar duje maškardzijaneske fotografencar Mirko Pincelj thaj Bred Hobs.
Sode si bari i bukji ko poskonfliktikane kedina?
Šerutne pučipa si e manušenge save so keren bukji e procesencar ko postkonfliktikane nevarkeripa thaj sasljaripe palo kupake thaj individualnikane traume si e bukjaki mol ko postkonflikteske kedina. O proekti savo so keren le e Stefanijasa Arel, katar Memorijalnikano muzej 11 septembro, si le resarin majhor te konektiril e manušen save so keren bukji ko procesora postkonfliktikano nevarkeripe palo kupake thaj individualnikane treume, averencar save so keren buki ko jeka jek pučipa, pučarkeripaske metodesa, mehanizmengo haljovipe pali empatija, save so si zaruri kale bukjake.
Me pakjav kaj kale bukjaki mol si but uči thaj haljovel bari zor thaj dzovapjali bukji, numa thaj crdipe katar nesave dzivdikane privatnikane bukja. Bezehaske kate šaj te da thaj nesave evidentora baš sa majbare atakora e aktivistenge baš manušikane nijamora thaj sansarale aktivistora, sar so si fizikane atakora, sar verbalna thaj gola katar onlajn sfere.Ko 2019 berš 300 manuša sasa mudarde ko sahno sumnal baš pumari bukji ko kava umal.
Ko postkionfliktna sasuitnipa i tema migracija našti crdel pe. I Germanija si kher jeke majbare populacijake katar bosanskohercegovake dijaspora ko sumnal. Kaja dijaspora sikavel turli migracijake talasora ani Germanija thaj inkludirisarel e migraten save so avile katar nekanutni Jugoslavija, našle manuša save so sasa integririme ko germanijako sasoutnipe sar thaj neve ekonomikane migrantora save so roden neve šajdipa ko Germanijako ekonomikano stabilieti. E Bosnaki dijaspora ani Germanija na salde so si turli, nuva si pherdi potencijali baš Germanija thaj BiH. O čene katar kaja populacija astaren majbut generacije, etnikane preperiba thaj turli edukacijaki digra, sar thaj turli profesije katar ugostitelstvo thaj turizmi dzi kamjabijale poduzetnikora thaj uče menadzera ko maškardijaneske bukja. Si thaj gasave save so sasa kandidatora thaj sasa len politikane pozicije.
Thaj trujal so si phareste te kerel pe migracijake komparacije e bosanskohercegovinake dizutne ani Germanija ko palune deš berša e akanutne migraciencar save so ovena ani Evropa, e bosnahercegovijaki dijaspora ani Germanija definitivnikene si pozitivno thaj lačo egzampli baš migrantengo integriripe ko jek nevevaktesko sasuitnipe.
