Romani tradicija thaj adetora prekal gili thaj khelipe

0
19
Foto: Terne Romane Luluđa

Pendzardo si kaj o egzistiribe katar Kultuno umetnikane amalipa (KUA) anel te arakhel pe e tardicijako barvalipe thaj gijate o romane kulturake thaj umetnikane amalipa promovirin phurane romane gilja, sikaven o uravipea pumare dzijaneskere, khelipasa sikaven  e neve generacienge i romani historija thaj identiteti.

Baš kulturaki programa savi so keren la len than ko barjaripe i kulturaki infrastruktura ko kroacijako sasuitnipe. Kerdam lafi trine šerutnencar ko KUA save so keren bukji ko kala thana.

Terne Romane Luluđa

Ko pervazija katar organizacija Roma katar Istra savi so kerel buki katar 1992 berš, kerel buki thaj e folkloreski sekcija Terne Romane Luluđa. Katar lako fundiribe 1994 berš nakhle dušel čhaja thaj čhave. E sekcijako legarutno, Veli Huseini  vakjarel baš deš generacijefolkloristora ki romani sekcija, a ov korkoro si aktivno katar 1985 berš kana sasa ternengo sekretari ko romano kedipe.

Sakana lošasa dav man gogi ki kulturaki Smotra baš romengo resipe ani Jugoslavija 1982-1083 ikjardi ano Niš. Sasa gova but lačo evento turli khelipasa  thaj kulturake  tradicijasa.”

Foto: Terne Romane Luluđa

O Huseini vakjarel  sar i Romani sekcija Terne Romane Luluđa si thaj agive aktivno. Štar drom lije than  ko maškardzijanesko  festivali ko Lanciano ki Italija, a trujal o baro numero leibe than ki Kroacija, lije than thaj ko avera  phuva ko regiono sar  Slovenija, Nosna thaj Hercegovina thaj Srbija.  Trujal o Husein i bukji pe peste lija thaj i terni Anita Avdi savi so dzal ani maškaruni kinobikinibaski sikljovni.

“Garvasijali sem so barabar e Velijasa legarav i romani folkloreski sekcija. Gova ni cra naj lokhi bukji, Si but so te sikljol pe numa si thaj bahlana (zabava).”

Dikhindoj kaj ki Istra  i romani kedin si majbut katar Kosovo, Makedonija thaj Srbija thaj si muslimaja, o Husein  vakjarel kaj baš inspiracija  istemalkerena o phiravipe katar purane Roma ulavdo o dimie, buvle pantule save so phanden pe ko maškar.

“Tipikano phiravipe so istemakerasa si o dimie kerde katar dešuduj metrora tekstili, pal gova gat kerdo ko vas sahni ani srma sumnakajali ja rupunali thaj eleko. Kova si tradicionalnikano romano phiravipe savo so sikava le ko multikulturake givesa ani Istra.”

Sar so lie te keren programa, te šaj te ovel majlokheste  kana ka ikalen pe thaj kana ka uraven pe , kerde šalvare kote so si po hari metraža katar dimie. Khelipaske istemalkeren thaj  indijako sari tradicionalnikano dzuvljano uravipe, sar deibe gogi ki dajaki phuv Indija.

Terne Romane Luluđa keren pe hazri te len than ano London sebepi e romengo sumnelesko give.

Romano resursesko centro

O Jovica Radosavljevič si legarutno thaj koreografi  ko Romano kulturako umetnikano  khedipe Darda, pese phenel kaj si barvalo manuš. Baro numero volontere  save so kidija ko romana resursesko centro, nekana RKUA-Darda avgo registririme romano kulturako amalipe ki pakšinali Kroacija, sako give kerena ko kulturako arakhibe thaj tradicija majangle ko Roma katar Baranje, numa thaj ko avera.

Foto:
Rroma Resource Centre

Romano kulturako-umetnikano amalipe Ludari

Terno kulturako-umetnikano amalipe savo so avel katar Slavonsko Brodi thaj kerel buki katar 2012 berš. Ovel lafi baš Romano kulturako-umetnikano amalipe Ludarilegardo katar koreografka Snežana Radič, savo so takatesa kerel buki te aven so majbut terne čhave ki folkloreski sekcija ki organizacija.

Majlaco sasa mange amaro leibe than ko avgo nišankerime e romengo sumnalesko give baš romani čhib, kaj so sasa prezententora katar pobut phuva. Trujal gova lačo sasa amenge thaj amaro leibe than ko Rakja baš nacionalnikane minoritetenge kaj so kheldam e RKUA Darda, savo so agive si Romano resursesko centro thaj sasa amen šajdipe  barabar te sikava barabarutni tradicija.“

Foto: RKUD Ludari

RKUA Ludari kerel koreografije save so preperen  e Romenge Ludara. Ko khelipe si len thaj neve elementora .  Ko amalipe si deš jekajek  šeja, elegantnikane suvde ki argovanlija renki.

“O šeja suvda le namenge i šnajderka katar Slavonsko Brodi, numa sebepi cra love si amen salde gola šeja. Amen manga te ovel amen thaj avera tradicionalnikane šeja save so phiravena sa amare phure. Trujal gova si amen thaj problemi e thanesa khelipase. Nidzanav si li avera save so sikljon te khelen avri ani Kroacija. Meri avlija si em sala khelipase em ofiso.”

Romano kulturako-umetnikano amalipe Tradicija

Gasave problemora si thaj RKUA Tradicija katar Capraška Poljana save so sikljon te khelen ki aavlija katar lengo šerutno Stanko Nikolič. Kava folkloresko amalipe  si aktivno katar 2014 berš, si le biš dzene, a e šeja suven len ano Karlovac.Disave detalja anen len katar aver phuva kaj so si majbut romane tradicijake šeja thaj avera phiravibaske predmetora.

“Ani Germanija arakha disave bukja save so kombinirisara len e šejencar ki loli, čarjali thaj vunato renki. O terne mangen te aven ko amalipe, kate si ki kupa thaj si len šajdipe te phiren ano Kroacijake dizja.”

Foto: Phralipen

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime