Romano resursesko centro

0
17
Foto: Rroma Resource Centre

O Jovica Radosavljevič si legarutno thaj koreografi  ko romano kulturako umetnikano  khedipe Darda, pese phenel kaj si barvalo manuš. Baro numero volontere  save so kidija ko romana resursesko centro, nekana RKUA-Darda avgo registririme romano kulturako amalipe ki pakšinali Kroacija, sako give kerena ko kulturako arakhibe thaj tradicija majangle ko Roma katar Baranje, numa thaj ko avera.

Kana kerela sa pe i RKUA Darda ko 2002 beršme manglem te ovav jek kotor katar folkloreski sekcija, dikhindoj  kaj sema dzeno ko KUD Branko Radičevič pherde deš berš. O legarutno dija  man šajdipe te lav e folkloreski kupa so sigate dikhlem kaj ni cra naj lokhi bukji. E Romenge naj hramome evidentora ni mngre plemeske Mučina thaj trubuala sa te dzav ko piure Roma te dikhav save si lenge adetora, tradicija, khelipe, gilja sose but golestar si našaldo.”

O Jovica phenda kaj RKUA Darda si specifikano  ani Koracija golese so ni kerel koreografije salde katar Mučana.

Foto:
Rroma Resource Centre

Amen nikhela sar o avera. Kana koreografijasa sikava e Lovaren, o folkorista si autentikane ‘ e čhajen si len lunga suknje, so naj gijate ko dzuvlja Mučana. Si turlipe thaj gova trubul te sajdisara le. Ni e kroacijako phiravime ani Baranja thaj Slavonija naj jeka jek.”

Ckne love so den pe ko turli  eventora, o Radosavlevič vakjarel le kaj si prečka ko autentikano sikavipe sose o orginalnikano phiravipe si but kuč.

“Šukrikerav e Oficeske baš manušikane nijamora thaj nijamora e nacionalnikane minoritetenge save so kofinansirisarde štar kompleta katar romano šeja. Holjamo sem so agive o manuša ni haljoven  e folkloresko amatereizmi sose dzanlipastar si te na kerel pe stereotipije – o dzuvlja ko renkalie suknje, prnage, lulugjasa ko bala. Naj jeka hjek thaj kana ovel lafi Romenge muslimanora ja hristijanora thaj kate si bare turlipa  thaj sar gasave trubul te arakha len. Ovol lafi baj jek bari paleta turlipe.”

Maškar romane folkloreske kupe kaj so akana si šov aktivna Romanja katar Romano resursesko centro thaj si hemime folkloreski kupa Dardzani  kaj so si trijanda Kroatora, Srbora, Ungara thaj Roma save so ki kupa sikljon te khelen bunjevačka khelina.

Foto: Rroma Resource Centre

Kana lijam te kera buki e terne Romen najsa len kaj te dzan sem o than katar RKUA Darda. Togaj najsa amen ni šeja thaj lasa o šeja katar amare phure. 2004 berš kheldam ki koncerteski hala Vatroslav  Lisinski kaj so lijam but lače lafora thaj 30 mile kuna. Katar gola love suvdam dešupanč muršane thaj dzuvljane kompletora romane mučanenge šeja thaj kindam Hohner harmonika.”

Mangindor te keren pe autetikane šeja, putardili diskusija  e phure  romnjencar te šaj te avel pe dzi gova sar  te keren pe o šeja. Sakone  sasa le po disavi ideja, numa o šeja sasa suvde palo egzamplo suknja thaj gat sar so phiravelasa i rametlija mami Kata save so phiravela sa len kana sasa terni.

E ternenge si interesnikano o romano phiravipe thaj mangena te uraven la. O čhaja cra ni mangen te phiraven o momie, numa po cra thaj gova keren le.”

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime