Intervju – Ivana Biočina: Sasuitnipasko tasviribe thaj rošalipa prekal tekstileski industrijali tranzicija

0
16
Foto: Tomislav Sokač

I Ivana Biočina si makisterka innžinjerka pali tekstileski tehnologija thaj inžinjering, smeri dizajn thaj proektiribe, hramosarda o lil Modus Vivendi:Dikhibe o politikano, ekonomikano thaj e sasuitnipasko ani moda. (2014) thaj Modaki tiranija:O ukrasibe sar identitesko rodipe (2016).

Lija pursakora hramovipase, Rektoresko pursako baš bukji ki modaki teorija(2007). Anglal nesavo vakti ikliko lako trito lil. Kerdo ani Kroacija. Kroacijake tekstileske industrijaki tranzicija kaj so kerel pe lafi baš i tranzicija. “Pučarkeripasa thaj lafikeripasa arakhlem barvali haing interesnikane evidentora save so e tekstileskiri industrija thaj laki historija ko turli čhani si istemalkerdi te šaj te kerel pe paralela ja sar industrijako egzamplo thaj kapitalizmi. Gova, našti , a te na phandel pe e bukjarnenge nijamoncar, e dzuvljengo hali, modernikano sasuitnipe thaj sumnal”, hramosarda i Ivana ko anglolafikeribe ko lako nevo lil.

Trujal lako nevo lil, e Ivanako dzanipe baš moda, bukjarnipe thaj inkalibe, sasa sebepi baš lafikeripe ki tema tekstileki industrija savi so sikavel pe sar crdipaski nuktra baš gndipe thaj pučarkeripaske elementora savenge sam tazdivora.

Ko Dukjanora šaj te dikhel pe sar prezentiril pe kale beršeske i anglonilaeski thaj nilaeski kolekcija. So si tuke i moda thaj sar tu korkori ka kere tuke deskripcija  sar hardzipasko manuš?

Mange si i moda jek interesnikano aspekto katar amaro dzudipe, kultura, politika, inkalipe (proizvodnja), numa thaj identiteto. Agive kana gndisarav modake, pherdi sem teorijake dzanipasa, dikhava la sar jek saikeripasko kotor  thaj sar industrija, a sar poimo majangle si uravipe savo so vaktesa ovol pojaver (gasavo phiravipasko dikhipe kerdilo panda ani renesansa). I moda sakana sasa mange  kotor mngre dzivdipastar, katar čitrakeribe lilune bebekora thaj lenge uravipe me dasa, panda kana sema ckni, sasa mange mangli khelin, a pal gova dikhibe modake magazinora panda sar terni thaj kotar avili mange suvipaski ideja, studiribe thaj bukji ki modaki industrija. Sar so barovava sa dikhlemi aver  rig gole sumnaleske, katar teorija dzi čačutno inkalibasko muj, ko sahnipe kerda pe mange poaver o poimora. Zaruri si te phena kaj i moda si salde jek aspekto katar tekstileski industrija thaj gova o kotor savo so lel than ano magazinora, numa thaj ko kotor katar kali hronika, sose e inkalipasko čhani kerel havako melalipe. Agive sar hardzipasko manuš sem samali, numa majlače šeja si mange gola me datar thaj katar avera manušnja. Mangav predmetora save so si len paramisi, diso ulavdo so  phiraven disavo takati thaj disavi magija. Ulavdo sem lošali kaj o zanato iril pe palem.

Togaj šaj phene kaj kerdan jek ulavdo vjavahari e modasa?

Va, o vjavahari e modasa  ko mo dzuvdipe ovola sa poaver thaj barola sa. Sasa man bah so ki mi familija suvela sa pe, mi dej thaj mi phen but lače čitrakerena sa (crtanje), me dajosi romni, mi dajca but  lače suvolasa. Kana sema tinejdzerka suvava sa šeja, dzava sa ano sajmora, rodava sa basme thaj interesnikane uravipaske bukja. Ko mngre tinejdzerenge berša, lače sa so ko gova vakti najsa fast fashion  moda katar popularna brendora) pa kerasa turli kreacijake čhanora so sikavasa len uravipasa.

Nikana ni interesirila sa man so ikljola sa katar masovnikano inkalipe, sa man jasno vizija so mangav thaj so sar tubul te ovol. Golesa studirisardem modako dizajni. Radikalno faza sasa kana ano Berlin bikendem thaj dijem bakšiši šeja, sar crdipe o but šeja. Agive dzivdisarav ki goja faza. Mangav te arakhav interesnikane uravipaske bukja, numa angleder gndisarav dali trubul man. Dikhe kaj nitrubul tut but. Kana lijem te sikljav majbut baš e tekstileski industrija, lijem te kidav kuč kvaliteteske uravipaske bukja katar kroacijaki tekstileski historija.

Ko majnevo lil Kerdo ani Kroacija sikave ko save procesora nakhel e kroacijaki tekstileski industrija save so ki globalnikani digra čalavel  i industrija ano sumnal, numa thaj i tendencija te iril pe ani Europa sar inkalipe (proizvodnja), a na ko servisesko sektoro. Savo si o akanutno hali ko tekstilesko inkalipe thaj i industrija ani Kroacija thaj šaj li de amen disave eksperiensija thaj pendzaripe katar pučarkeripa?

Truhaj gova so but drabarutnen ni phandel len lače tasvira e kroacijake tekstileske

industrijasa, čuti ki jek kali kategorija, lače si mange kaj šaj te phenav kaj sa gova si bangeste. E kroacijaki tekstileski industrija si la bari historija, a e neve 21 zamanesa dijam ko jek nevo globalnikano kurko thaj neve resarina. Naj čipota so e tekstileski industrija vakjarel pe sar najglobalnikani industrija ano sumnal. I Kina panda katar 1993 berš lija e tekstilesko inkalipe, a katar 2005 berš lija thaj e europako kurko. Ko nevo zamani i Koracija arakhla pe neve inkalibasa savo so gelo ani Kina thajn purap pakšinali Azija, privatizacijasa mukli industrija, vizijako naipe ani raštra baš industrijaki politika , a pal gova thaj e Sumnaleski finansijaki kriza ano 2007 berš. E Kroacijaki tekstileski industrija katar 2005 berš notikerel peripe a majbut peli 2013 berš. Katar 2014 berš ačilo o bilačo preperipe. Majbare iraniba ule 2016 berš kana e tekstileskoinkalipe irisajlo ani Evropa. O fabrike save so ačile te keren bukji keren takati te den ano europako thaj globalnikano kurko. Ko palune deš berša o tekstili but irisajlo. E evropake hardzpaske manuša ni mangen udzuzi tekstili, numa mangen personalizirime inkalija (proizvod) thaj majlačo kvaliteti. O inkalibe kerel pe ko ckne specijalizirime serije. Majzoralo si o kurko katar tehnikano tekstili savo ani Europa astarel jek katar trin katar inkalipe, numa si thaj kamjabale egzamplora šejenge inkalipaske kaj so si baro kvaliteti thaj bari dzipherdi mol. Sa majbut si dzanlipastar te ovol inovacije thaj te ovol fleksibilno procesi, specijalizacija, ikjardo, te bajraren pe neve kurke, a baš kroacijake tekstileski industrija taro baro dzanlipe si te kerel pe brendiripe thaj tehnologijako keripe baš putardo hardzipe. Ani Kroacija si lače egzamplora kaj so si šukar menadzmenti savo so dzanel i industrija thaj o kurko. Baro problemi si so ko enjavardešta berša  ačiljam bi primarnikane inkalibasa, kate si lačo egzamplo  i fabrika Regeneracija savi so recikliril tekstili  thaj si la laki sirovina. Maj udzuzi si te inkalel pe surovina ko than te anel pe nego te inportiril pe. O pučarkeribe kerela sa pe trin berš thaj dijam ano fabrike  thaj institucije ki sahni Kroacija, katar fabrike kaj so keren pe šeja baš pendzarde brendora, dzi fabrike kaj so kerel pe reciklaža, publicirime sektori thaj lohn inkalibe. Kerdam lafi e bukjarnencar, direktorencar, sindikatencar, ekonomistencar, šerutne ko pogonora, dizajnera, konstruktora, profesora. O arakhiba sasa turli, numa savore vakjarena sa jeka jek problemora thaj činaviba. Golese dikhel pe kaj si perspektiva kale industrijake thaj ni trubil te ačava te ikala tekstili sose i Europa si dujto eksporteri ko globalnikano kurko pali Kina. Agive i Švedska del specijalnikano deibe dumo te putardon tekstileske fabrikethaj  thaj te barol o investiribe ko tekstili. I Gemanija identifikuisarda e tekstileski industrija sar jek majbari industrija. Katar kaja industrija nitroma te crda amen sose kate keren majbaro numero dzivlja save so kana phandlile e tekstileske fabrike, sa gele ano Biro baš bukjarnipe kaj so si čute sar bibukjarne. Dzi akana sikada pe kaj lengo prekvalificirine naj le kamjabi thaj majlače si von te irin pe ko fabrike. Napal, trubil te dzana ka našti ačova salde ko serviseske bukja thaj golesa te čuvel pe o realnikano sektori negde palal. E inkalibasko dzanlipe naj cknjardo, gova ko bare phuva si eksportesko peripe thaj but pocra bajroipe. E raštra trubul te ovol le šukar, zoralo inkalibe. Promuklam o avgo industrijako nakhavipe  panda ko enjavardešta berša, sose sasa amen maripe thaj ko jek tranzicija thaj sa našalipe, a akana si amen aver šajdipe so pakjava kaj ka la la ano vas. So anel o avutnipe nidzanav, numa pakjav kaj ka da sama amare inkalibaske.

Kate kaj arakhel pe e industrijako ačavope e generacienge? E Anglija si la nesave egzamplora  kaj so e industrijake objektora kerde len muzeja, a ani Germanija o pendzadro IBA Emscher park si egzampli baš kreativno thanesko planiribe. Aver egzamlo si  i fabrika katar Nada Dimič, naj kerdi ko niso aver thaj naj istemalkerdo e dizako than thaj ni dikhel pe sar arhitektonesko thaj estetesko dzanlo objekto ja te ovol nevo kulturako resursi.

E tranzicijako problemi thaj i privatizacija ko enjavardešta berša sa phagile po dumo katar i industrija sebepi atraktivnikane na miškibasko malisave so si ko dezjakoro centro, save so agive si bukjake thaj bešibaske objektora. Ko pindata berša o Zagreb ulo jugoslavijako modako than kaj so putardile pobut fabrilke ko dizjako centro, a pal gova ovena mukle te oven phandle thaj peravde. Nitrubulasa  i industrija gijate te agorkerel thaj i privatizacija te na kerela sa pe sar so kerdili thaj i raštra te kerela sa disavo pervazi sar te ikjarel o inkalipe o bukja ka ovena sa majšukar. Jek fabrika giganti saikjarel o akumuliraimo dzanlipe, ekspiriensi thaj investicije beršencar gijate so kerdile but ckne inkalibaske thana.

A sose si agive bukjake privatnikane objektora, trubul te dikhel pe kaske si gola thana. Me beršencar dzava sa ki „Vesna“, nekanutni konfekcijaki fabrika ko Zagrebesko centro. Ovol lafi baš baro kompleksi koleste so anglal deš berša šajsa te del pe andre thaj te dikhel pe jek aver vakti. I fabrika sasa destroirime (uništena) numa ko thana kaj so kerena sa pe o modelora thaj kaj so kroila sa pe, sa panda sasa rasturime o krojora sar te phene kaj o bukjarne mukle i fabrika dzikaj kerenasa bukji sar te na dzanena sa kaj nikana naj te irin pe palal. Akivce i “Vesna” dzarel te ovel kerdi ko nevo bukjako-bešipasko kompleksi. Bezeh si te ove tazdivi ko gasavo  peravipe katar fabrika ko ckne zanateske thana. Pakjav kaj o bikja ka dzan ko pošukar, kaj diso sikliljam katar historija thaj sam hazri te da ko jek nevo talasi golesa so inkalibe ka ovel ko avgo plani thaj ka ovel amen jek lačo avutnipe.

Si li i moda teroresko alusaripe? Crda li amen katar FOMO sindromi-dar te na promuka disavo modako detaljo, ja nevo fstani savo so ikalda amaro manglo brendo? Sode si kote indivializmo thaj sam li but astarde modake trendoncar?

Pa va. Šaj te vakerav kaj kate naj individualizmo, salde identifikacija bukjencar, amendar kera tasviri thaj golesa ova objekto. A gova kinipe sar korolipe ačol sose identitesko keripe predmetencar, nikerel bukji. Ani Kroacija, šaj te phena kaj si jek interesikano nakipe katar hardzipasko socijalizmo ko neoliberalnikano kapitalizmo thaj pherdo hardzipasko sasuitnipe. Sar so phendem, dzikaj barilem ani Kroacija najsa popularnikane modake brendora. Pakjav kaj si drabarutne save so den pe gogi kana kinasa ano Trst, so šaj majbit kerena sa gova mi phen thaj mi dej, a mere generacijake sasa o dzaipe ano Grac. Akana kana panda si amen o neoliberalizmo, sa si sar butipe thaj dikha sa majbut udzuzi mali (jeftina roba).Sar so phendem, ko dakšin  e hardzipaske manuša akana si aver sose si arakhle katar nakvaletirnikano fast fashion uravipaske predmetora. O manuša lije majbut te dikhem pumaro vjavahari e predmetoncar thaj majhor te gndisaren baš o identiteti. Ako amen phanda amen predmetorencar, amaro pesuno identiteto ka ovol sar gova predmeto. Pakjav ka vi amen sigate ka ova čale golestar, a majbut o terne generacije. Numa, o terne majbut si astarde katar modaki industrija thaj sa jek si bonbardirime tasvirencar, upral savi so funda tamirin pe (izdrađzju se) anglal te dikhen ko si. Kopleksno vjavahari modasa si vi amen e dzuvljen. Numa našti te vakerav kana ovol lafi baš krasibe so šaj te ovol kotor katar diso magikano. O avgo intervencije ko badani, o prahistorijake manuša kerena sa le magijake resarinasa, numa tgani o manuša sasa jeka jek e naturasa thaj dikhle kaj o sumnal si kerdo katar dikhlo thaj nadikhlo. O problemo ovol kana ka bilal pe ko gova  dikhlo thaj bistra kaj gova naj jekhutno sumnalesko tasviri. Pakjav ka o lače šeja keren lošalipe, kreacija thaj lačipe, numa dzanlipastar si te puča amen baš amaro vjavahri gole predmetencar  thaj te na muka te len amaro dzivdipe thaj amen korkori. Golese i edukacija si taro baro dzanlipe te dikhel pe kaj si sa gola predmetora kerde, i aver rig katar goja industrija, kaj gola predmetora udzuzi karanasa thaj golesa šaj te kera amenge bilačipe thaj amare dzivdipaske thaneske. Dzanav kaj o dzivdipe si kompleksno, savor sam ko jek prastaipe thaj pharo si te gndisarel pe e bukjarnenge ano Bangladeš.

Numa agive, našti te negirisara kaj si gova jek aver sumnal, dur amendar. I majbari tragedija ki tekstileski historija thaj meripasko fabrikako peravipe ki modaki historija kerdilo  2013 berš ano Bangladeš. Gova li si čačutno tasviri katar amnaro modako sumnal thaj o 21 zamani? Katar aver rig, kava berš si amen egzempli kaj so o čhave ani Skandinavija kerde maškardzijaneski inicijativa mujal klimake iranipa, fundirime katar i čhaj katari Švedska Greta  Thuberg, savi so si nominirime baš nobelesko pursako baš sansari. Šaj cra našadiljam, numa o terne generacije dena pakjaipe thaj aver sumnalesko dikhipe thaj vazdena amen kataro sovipe. Naj li gova lače?

E tekstileski industrija si kerdi upral e dzuvljengo dumo  thaj sakana si hari pokinde thaj keren bukji ko but bilače šartora, a o dzuvlja palem si gola save so hardzisaren kola inkalija. But dzuvlja si čuvde okole rigake kapitaleske inkalipe-hardzipe, kaj so naj len šajdipe te keren diso nevo ko pumaro dzivdipe. Šaj li gasavo dzuvlengo statusi nesar te nakhava le  thaj e bukjarne dzuvlen te ovel len šajdipe korkori te kinel o inkali savo so inkalela le?

Kova pučipe o bukjarne manuša ani Kroacija pučle le anglal šel berša, a globalnikane panda  majangle. Kova pučipe si e bukjarne manušen panda katar industralizacijako šuru. Agive da našti te kera lafi  baš tekstileski industrija, a na pa te kera lafi baš klase. Te irisara amen ko industrijako šuru, kana kerena sa pe bare bukjarnipa tikne lovenge bukjake takateske, majbut gavutne so  ko jek si thaj politikano elementi. Ko šuru o fabrike lena sa ki bukji murša thaj dzuvlja, sigutno tehnologijako bajroipe, kerela pe pojaver e fabrikaki struktura, gijate so o dzuvlja oven majrodime bukjarne, a sebepi i familija thaj čhave izdržinasa o phare bukjake šartora, dikjindoj te ikeren pumari bukji te šaj te ikjaren pumere familien. O numero e bukjarne dzuvljenge salde barol 85%  si dzuvlja thaj trubil te vakjera kaj lengo lovengo leipe si pockno katar muršengo 30%.

Ani Kroacija o tekstili astarel kulminacija  palo 1935 berš, kana e tekstilesi industrija lija avgo than palo bukjarnengo numero. Trujal gova so  e tekstileski industrija sasa najproduktivno  industrijaki ranik o bukjarne sasa minimalno pokinde. Panda tgani o bukjarne vakjarena sa o problemora. Pučena sa pe sar šaj te ačol i industrija ako o manuša save so inkalen našti te kinen kola bukja, sar bi golesa šaj te ikerel pe i industrija? Si pobut ankete thaj raportora kaj so o bukjarne vakjerena gola problemora save so dzi agive ni činadile. Pendzardi si i paramisi katar Henri Ford , kova so bajrarda e bukjarnengo pokinipe sose o „Majšukar bukjarne si thaj gola so majbut kinen“. Dzala sa gijate dur so dija gndipe kaj te bararda pe e bukjarnengo takati majbare nadnicencar ka ovol Amerikako anglunipe. Pučarkeripasa araklem man bukjarnencar save so vakjarena sa kaj našti kinen o inkalija save so ola keren len, thaj vakeren kaj te šaj te kinen ka oven šukar kinobikinibaske manuša. Ani Kroacija kompleksno si o problemi e minimalnikane pokinibasa thaj si pharo te kerel pe sindikalno buki te šaj te bararen pe o pokinipa, a golese si bangi i bukjarni politika thaj gova so naj strategija baš tekstilesko inkalipe. Ko lohn  šejengo inkalipe baš sumnaleske brendora, sakova lovengo pokinibasko  bajroipe šaj te kerel o strancora te oven čute ano drom  ko udzuzi bikjarno takati. Ko globalnikane pervazora sa majbut kerel pe lafi  ko gija vakjardo living wages, pokinipe kolendar so šaj o bukjarno manuš te dzivdisarel. Ki goja magikani rota katar so našti te ikljol pe, ulavdo si dzanle e kinipaske manuša. Sakone kinipasa vakjara kaj em so ka inkalel pe. Ki kaja prilika, te da dumo e kroacijake etičko tekstileske, sose golesa kera o avutno  obliko e inkalipaske.

O procesi savo so šurakerda e industralizacijasa thaj i emancipacija e tekstileske industrijake, nikana ni agorsarda. Agive goja ekspanzija katar hiperseksualnost, phandel pe e poimencar  tromalipe thaj jekajekipe. Sar so phene ko lil  Modaki tiranija , o bajroipe  katar hiper seksualnikani kultura  naj tazdivi kaj diso resardam ko kotor katar jekajekipe, gova kerda majhor nabalansirime takati ko amaro sasuitnipe.

Majangle  trubul te perava o mito baš dzuvljako emancipiribe ko socijalistikane phuva, kaj emancipirisalile salde sose lije than ko kinobikinibasko bukjako  kurko thaj golese so si ko baro numero ani bukji, niznačil kaj si jekajek. Ovol lafi baš dikhlo jekajekipe, savi so garavel hor problemora thaj tradicijalnikane dzender vjavaharija ki familija thaj ko dzivdipe. Šaj te phena kaj e Sumnalesko ekonomikano Forumi anglal jek berš dija dzi dzanipe kaj e dzuvlja trubul te dzaren majbut katar duj zamanora te šaj te nakhel pe o najekajekipe ko bukjarnipe, a taro berš ko berš šaj diken kaj gova turlipe, gova jazi ovol sa majbaro. O dzuvlja si sa majbut bi bukjakjo thaj ovol “feminizacijako čorolipe”.

Trubul amen politikano thaj ekonomikano iranipe, a na pridikhlo tromalipe savo so sikavel pe ko phiravibaskere predmetora. Ulavde ekonomistora činavipe dikhen ko dzuvlja thaj te si lengo hali majšukar togaj o sasuitnipe ka ovol majšukar. Gova naj salde kroacijako problemo numa si globalnikano. Sa so phenel o Tauren o sasuitnipe si modernikano kana si jakejekipe ko turli marginializirime kupencar majangle dzuvlja. Ka iriv man palem ko inkalibe ano Bangladeš, Utarali Afrika, Vietnam,thaj Etiopija neve thana inkalibaske šeja, dikha i roba a na golen so keren len. Sar so phendem ko lil, pakjav kaj ulavipasa našti te ovel amen anglunipe thaj lačo avutnipe  sose o avutnipe šaj dikha le barabar.

Foto: Iz knjige “Proizvedeno u Hrvatskoj”

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime