Suptilno rasizmo ano modako umal

0
2
Foto: Tim Mitchell

Te dikhljam i romani tradicija katar modaki rig ka dikha kaj o uravipe angleder sasala religijako pakjajpe thaj adetora. O teluno kotor uravipe sasa ulavdo katar upruno uravipe, sose gndisarelasa pe kaj o teluno uravipe si melalo. E Šerese gndisarela sa pe ka si majdur katar kova melalipe, pa e muršenge šešira  thaj e dzuvljenge šalora ni tromana sa te astaren khanči katar teluno kotor uravipe ( bešipe ani stolica), a e neve šeja dikhena sa pe sar uže(čista) sose ni istarena sa khanikasko  badan. E romnja trubila sa te phiraven buhle thaj lunge suknje so ka učharen lenge koča, a e muršenge sasa gova šukar.

Kalestar šaj te dikha kaj e uravipasko stilo nekana reflektirilasa higenijake rekomendencije e kedinake, finansijako statuso thaj o najekajek vjavahari maškar o murša thaj o dzuvlja. Gasavo uravipasko kodo naj specifikane salde ko Roma. Majbut kedina, thaj ki dakšinali civilizacija, sasa len simale kodija save so ikjarenasa e tradicijaki mol savi pesa phiravel bari diskriminacija, numa ko jek thaj gogjaver  rekomendencije sar higenikane, ekonomikane thaj ikjarde.

Agive naj dilema kaj pala amende mukljam baro najekajekipe kana ovol lafi  baš dzuvljengo uravipe, von tromale phiraven pantole ja harne suknje. E čore manuša katar dakšin šaj te len pese lače šeja, a e barvale retko ani diz phiren ko patike tjaj ko gada. Trujal so  i moda si akana aver, sa panda si šovinizmo thaj baro turlipe maškar barvale thaj e čore, numa o pučipe so kate dijam le si: kola mehanizmora ande dzi tiknefijateske šeja? O dzovapi arakha le ko fenomeni so akhardol „sigutni moda“.

Sigutni moda si bukjako modeli savo so šurakerda ko maškar katar 2000 berša, akhardi trendesa „moda kurkeski“. Nekana o kolekcie kerena sa pe palo beršeske vaktora. Gijate sasa anglojevendeski, jevendeski, anglonilajeski thaj nilajeski  kolekcija, a kana avili e „kurkeski moda“, sako kurko si aver thaj aver. Sar egzamplo si e bare konobikinibaske sindzira save so keren gijate buki sar so si H&M, Zara, C&A i Topshop. Sebepi so gijate keren pe o kolekcije si avgo o udzuzi (jeftino) bukjako takati. Anavjale e multinacionalnikane korporacijenge si ko interes te arakhen phuva kaj so si len majckne bukjarnikane nijamora thaj mjacikne dzuvdipaske standardora thaj den len te keren ko bilače šartora thaj but ckne lovenge thaj golese gova so keren le si majudzuzi. Sakoja korporacija dikhel te inkalel so majbut te šah o profiti te ovol majbaro, a gova šaj keren le sebepi o udzuzi bukakjo takati, numa o problemo ovol  golesa so o manuša katar dakšin nimangen te ovol len pobut jekajek šeja ko pumare dolapora (ormari). Kate ava dzi aver karana so menil pe i moda, a gova si o marketing.  Dikhindoj kaj e kinobikinibaske sindzira našti čuven e manušen te len po dešpanč jeka jek šeja, von pokinen turli marketing ekspertonge, socijalnikane psihologenge thaj bihevioralnikane  vigjanale manušenge  te arakhen formula sar o manuša te kinen so majbut thaj gova nijansijake pojaver šeja. Evidenti goleske si bare reklame  save so phanden e bukjako kamjabi, sasuitnipasko hali, kamipe thaj bah kana kinel pe neve šeja. Sar egzamplo šaj lipara o evidenti kaj o manuša ano PAR (USA) agive kinen pandz drom majbut se 1980 berš.

Sebepi so o fabrike dzan ko phuva katar Trito sumnal, e bukjarne manušenge katar dakšin perel e lovengo pokinipe (plače), o bukja oven sa majnasigurna, e manuša den ano bordzi te šaj te dzuvdisaren. Katar o stresora baron o nasvalipa, psihologikane problemora sar depresija thaj anksioznost, a o udzuzi šeja, arkasa katar reklame, ovol aver placebo činavipe  te šaj dzivdil pe katar give ko give. E bukjengo dzaipe ko binijamenge phuva hošisara thaj amen. Aso evidentora katar 2011 berš ani Kroacija sasa 22 067 bukjarne manuša ani uravipaski industrija, a 5820 ki meniengi (obučarska) industrija, dikote anglal Kroacijako mareba sasa 120 milja bukjarne manuša ki goja ranik (grana).

Sebepi so štedilpe ko bukjarne thana, ko phuva katar Trito sumnal, peren o zgrade  kaj so kern bukji o manuša. Majbari katastrofa kerdili peravipasa Rane Plaza ano Bangledeš 2013 berš kaj so mudardile 1 127 manuša. Trujal gova o bukjarne manuša si sakana ano problemora sar so si čuro, praho, baro sesi (buka, zvuk), ckni  ventilacija, dukh ko kokala, stresi, pašipe katar elektrikane instalacije thaj hemijake bukja. O Bangladeš si pendzardo  than kaj so keren pe šeja sose kote  so o minimalnikano lovengo leibe si 409 kune ano masek. O gazde si pendzarde pal gova so dzane vi te maren e bukjarne manušen  thaj te ponižin len te vazdije pumaro hango, a ulavdo si bilačo gova so katar sahno 70 milijonora bukjarne manuša, 80% si dzuvlja.

Aver so trubul te puča amen si, katar avel o udzuzi materijali te keren pe šeja. O dzovapi si katar  Bt pamuko savo so arakhelpe ani Indija. Gova si genetikano modificirime  pamukoso nikerel bilačipe ki manupikani mortik, numa o pesticidora savencar so arakhel pe o planti (biljka) kerel bilačipe ko manušikano sastipe. Bt pamuko si lokheste te bararelpe, sose kana ka čuven pe pesticidora sa ačol te barol. Avera manuša save so arakhen pamuko zaruri si te pokinen manušen  save so ka crden i čar savi so barol trujal o pamuko so ji mukel te barol o pamuko, a e pesticidencar si majudzuzi te arakhel pe o pamuko thaj ki majbari količina. Gova vakjarel kaj salde gola so arakhen Bt pamuko si konkurentna ano kurko thaj sa o gavutne manuša si čute ja te kinen gasavo seme ja te preperen. O problemi si so o Monsanto (akana Bayer) si le monopoli  ko gova seme thaj nimuken te ikeren o plodo katar kindo seme, numa sakova berš trubun te kinen lestar. O seme katar Bt pamuko 17% si majkuč katar obično pamuko, numa ov najkonkurentno ano kurko..

Foto: Fashion United

E manuša save so arakhen pamuko den ano bare bordzora save so našti te pokinen len thaj golese o Monsanto (akana Bayer) lel lendar sahni phuv thaj golese e gavutne nekana mudaren pe. Ko paluno 16 berša evidentirime si 250 000  gavutnengo korkoromudaripe ani Indija. Javer problemi si o pesticidora kana den ani phuv thaj ano lena. Ko Pendzab ani Indija kaj so si panč lena, ano sakova gav si 70 čhave  fizikane thaj mentalnikane problemencar kerde katar pesticidora, a  Bayer ko jek keren thaj drapa gole nasvalipenge. Bezehaske but manuša naj len love te kinen drapa e čhavenge thaj golese majbut lendar si mukle te meren.

Evidenti katar sigutni moda so o baro gunoj. Salde ano PAR kerel pe 10.5 milionora tonora tekstilesko gunoj, a i Evropaki Unija kerel 5.6 milijonora tone. Sar so phendam ano PAR, agive kinel pe panč drom majbut katar 1980 berš, a salde 15% katar šeja reciklirisarenpe(www.theguardian.com/sustainable-business). Te phena thaj gova kaj sa o šeja te reciklirinpe  thaj ponodorigate ka oven problemora ani tekstileskiri industrija kaj so istemalkeren pe bare mahine save so keren buki ano plini ja javer bilači energija, a sebepi o transporti thaj majodorigate kerel pe maelali i atmosfera. Ko inkalibe istemalkerel pe najloni thaj poliesteri savo so si bilačo thaj oksidiril. Sar so phendam o proceso inkalibaske  pamuko keren bilačipe ko ekosistemo.

Lače si te dikhel pe sar o parno manuš kerel eksploatacija e manušenge katar Trito sumnal. Den pe argumentora kaj odoringate si bilače o šartora thaj amari eksploatacija del len alternativa. Goja alternativa so del pe, ni resel te šaj von te dzvdisaren  thaj te reskirin pumaro dzuvdipe ko bukjako than, numa o argumentora vakjaren thaj kaj von korkori alusarde koja alternativa. Gasavi argumentacija bistarel i historikani kolonijalizacija ani Purabpakšinali Ayija. Anavjale, Francija, Bari Britanija, Holandija, Portugalija, Španija thaj PAR, zamanencar lena sine lendar o resursora a von ovena sa majbarvale. Baš gova e manušenge katar gola čore phuva vakjarela sine pe kaj naj civilizirime. Akana kana o sasuitnipe ani Purabpakšinali Azija si majčoroli, o manuša katar dakšin phenen keren lafi baš tromalo alusaripe. Gova ovol thaj e  Romencar so niden ani bukji. Ko than te dikhen pe o historikane ekspolatacije  kaj so naj nasledikano kapitali thaj gova so nipakjal pe e parne manušese, kerel pe banalno thaj i eksploatacija ko Trita phuva, kaj o o manuša naj sar o parno manuš nitrubol lese but te gndisarel pe.

Ko agor zaruri si te pučel pe baš šajdutno činavipe. Ka dikhel pe kaj te našaldili i sigutni moda ka perel o Bruto kherutno inkalipe (BKI) ko dakšinale phuva, savi so si mera e količinake kurkesko trampibe, amari ekonomija thaj golesa amaro dzuvdipe ka ovel phareste čalavdo, Numa so phenel amenge gova evidento? Zaruri li si te astara o bukja sar so si thaj te kina so majbut šeja, te muka e bare sindzira te den panda majckne lovengo pokinipe e bukjarne manušenge ko Trito sumnal, te del pe ko majhor bordzora thaj te rumisara i ekologija thaj amaro sastipe? Te phena thaj gova kaj BKI zaruri si te barol te šaj i ekonomija ki jek phuv te ovel stabilnikani, so anel amen dzi pučibe baš ekonomikano saikeripe savo so del amen šartija. Manga li te ova majnasvale te šaj  majbutr drapa te biknen pe, majmelale hainga te šaj te biknel pe o pani ko kurko, ja majmelali hava te šaj te ovel amen majbut mali ko kurko. Zaruri si te činava, ka muka li te barol o suptilno rasizmo ko modako umal thaj te peraven pe o manuša save so naj parne salde te šaj te kerel buki o kurko thaj te kerel pe sajek trampime ja ka la te da phare pučiba thaj te oven durust dzovapora.

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime