Romano bašalipe savo akjaren le o Evropjanora, a e Roma hošisaren la sar pumari

0
26
Foto: Phralipen

Alexian Santino Spineli pese phenel kaj si artisto, aktivisto romane kulturake, patrioto thaj humanisto. Alexian si lesko artistikano alav phandlo leske bašalipaske –artistikani kariera, a leski profesija si profesori – Santino Spineli.

Garvasjale vakjarel pere darhenge katar šov zamanora ko naklo vakti. Ko gova vakti jek kupa Roma  katar Vizantijako thagarutnipe  avile ani Italija thaj thanakerde pe ano Abruzo ani maškaruni Italija. Ko vakti katar Napulesko thagarutnipe e dokumentora baš romengo paldipe sasa sakodivesipe. O phure manuša katar familija Spineli darana sa katar paldipe thaj trujal so odorigate dzuvdisarena sa beršencar. Golese istarde  o bahani so dija len o lokalnikano šerutno katar familija Spineli katar Napoli te len lesko paloalav te šaj te oven protektirime. Gova sasa jek šukar mangin te del pe arka e dizutnenge. Gijate kerde thaj avera purane italijake familije sar Berlingeri thaj del Duca.

E Spinelesi muzikaki kariera , trijanda panč berša si impresivno. Lija te bašalel panda sar ckno  thaj ni ko suno ni avilo lese kaj ka bašalel ani bina ko fudbalesko stadiono tha gola save so mangen leski muzika ka keren kolona katar štar kilometrora. Kerda pobut katar trin milja koncentora ano sahno sumnal thaj trujal peste kidija pindu štar muzičara profesionalcora katar turli sumnaleske kotora thaj kerda Evropako sansaralo orkestro. Baš gova proekti o Spineli phenda:

“E Evropake trubil buhlipe. Amen sam mujal bilo savi te si diskriminacija. Zaruri si te sajdil pe sakova manuš, sako kultura thaj religija. Ano demokratijako sasuitnipe sakone si zaruri te ovel le lesko than. Kale orkestaresa mangav te kerav jekutno romano muzikako stilo savo so ko kava momento naj ani Evropa. I Romani muzika ko regionora si len lengo stilo, sar egzamplo ano Balkani, Francija ja Španija.”

Foto: arhiva

O turli stilora romani muzika thaj ko šov smerora (orientalnikano, balkanikano, mediteranesko dakšin – evropako, pakšin-evropako thaj purab amerikako) o Santino Spineli sikavel e studenton. Phenel kaj sakova stilo si le telo stilo save so keren  muzikaki evolucija. Si trin čhanora sar kerel pe goja muzika, jek baš bahlana(zabava) kana o Roma bašalen e gadzenge baš egzistencija, dujto si okova o profesionalno , kana kerel pe komercionalnikani muzika baš televizija, radio thaj teatro. Thaj o trito čhani si kana o roma bašalen korkori pese sar autentikano performanso.

Turli stilora katar romani muzika šaj te oven hemime gijate so ka keren diso nevo ko evropako nivelo. Akana si salde lokalnikano folkloresko stilo. Jeka jek sasa thaj e enja sinfoniencar katar Betoven. Vov si bijando ani Germanija  thaj vov si inspiririme germanijake stilosa, numa e sumnaleski muzika si univerzalnikani savorenge. Amen e Roma zaruri si te kreirisara goja univerzalnikani evropaki romani muzika so šaj o Evropjanora te akjaren la, a o Roma te hošisaren la sar peri muzika.”

Ano juno 2012 berš o Spineli giljavda I molitva “Amaro dat” ani romani čhib e papaske Benedikt XVI sebepi familijako Sumnalesko dive, kaj so sasa 800 milja  manuša. Ano oktombro 2015 berš barabar e kupasa Alexian kerda nekobor muzikake kotora  e papaske Franjo ani nacionalnikani televizija.

“I familija si majdzanli  komponenta ano mo dzivdipe. Kana bašaldam e Papase lija man jek emotivnikano hoši thaj barabarutnipe. Gova si dzanlipastar na salde mange numa thaj baši ideja savi so prezentiriv la- romane artesa thaj kulturasa.”

O Spineli si but aktivno ko mareba baš Romenge nijamora thaj hali, ulavdo ani Italija kaj so dzivdisarel. Kerel takati 4-to thaj 5-to oktombro te oven givesa e romane kulturake sose  ko gova give sasa putardo o avgo lipardari e romane viktimenge ani Italija. O lipardari si čuto ano memorijako parko ani diz Lančiani, kerdo katar vajari Tonin Santeusanij, a palo baripe si dujto lipardo e romane viktimonge ano Dujto sumnalesko maripe ki Evropa. O majbaro lipardo arakhel pe ano Berlin thaj si ani memorija e mudarde Romenge thaj Sintora ko vakti katar o genocidi kerdo katar nacistikano režimo ani Germanija, a leste si i gili katar Spineli “Aušvic”.

Foto: Phralipen

O Spineli vakjarel kaj o Italijancora nidzanen baš Samudaripen, a dzanen baš hebrejsko lafi Šoah.Gndisarel kaj si dzanlibastar te ovel publicirimo senzbiliziribe, numa thaj i romani čhib savi naj kotor katar dešutrin kanunesa arakhle čhiba ani Italija

“Gasavo diskriminacijako obliko si baro sose i čhib si avgo hapa ko identiteto. Te naj astardi i čhib, naj astarde thaj gola save so keren la. Gova si jek sebepi so o romane familije nikeren i romani čhib sose diskriminacijasa resel pe dzi asimilacija.Amen manga te ova Italijana, numa amare čhibasa thaj kulturasa- italijake Roma.”

Sar karana so o Roma naj arakhle ani politikani scena ani Italija, o Spineli liparel e skandaleske vakeripa e itelijake ministereske  baš avrune bukja Mate Slavinija, kaj si lese bezeh so kola Roma save so si len themutnipe “Zaruri si te ikerel len thaj našti paldel len”.

Vov si rasistothaj gova si lesko problemo a na amaro. Numa i buki si so lesko problemi ulo amaro problemo. Vov khanči nidzanel baš romani kultura thaj e Roma. Mangindor te kerel  kariera upral averenge problemora  vov diskriminiril, gijate so bangjarel o čačipe”.

O Spineli si garvasjalo e romencar sose von nitraisaren numa organizirin pe  so o medie den dumo gasave izjavenge thaj idejenge golenge save si ano gavarmento, demonstririn thaj bičalen mesažora ko turli čhani thaj e muzikasa.

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime