Palo eftato drom si kerdo nišankeribe ano Uštice Sebepi Maškardzijanesko memorijako give e romane viktimonge katar genocij ko Dujto sumnalesko maripe/Samudaripen

0
27

Ko2 avgusto, štarto give, ki organizacija katar saboresko reprezento Veljko Kajtazi thaj e Romengo kedipe ani Republika Kroacija „KALI SARA“ ko barabar butikeripe e Konsilencar katar romane nacionalnikane minoriteta ani Republika Kroacija , palo eftato drom si nišankerdo Maškardzijanesko memorijako give e romane viktimonge katar genocij ko Dujto sumnalesko maripe/Samudaripen ko romane limora Uštica  kaj Jasenova

Ko nišankeripe trujal o reprezentora katar romane kedina katar sahni Kroacija, sasa thaj romane reprezentora katar aver phuva, reprezentora  katar diplomatijako kori ani Republika Kroacija, reprezento katar Republika Kroacijaki prezidentka Kolinde Grabar Kitarović, dizjako šerutno katar Sisačko moslavačko županija Ivo Žinić, Reprezento katar Republika Kroacijaki Radzi Alen Tahiri, teloprezidento ko Republika Kroacijako Sabororo Siniša Hajdaš Dončić, reprezentora katar Diz Zagreba legardi katar dizjako šerutno Milan Bandić.

I komemoracija sasa bajrardi muzikake nuktencar katar operake solistora katar osjekosko HNK, Sanja Toth, katar Edij Galigi, romano aktivisto andar Kosovo, sasa vakjardi i gili “Me sem Jadvašem” , thaj i nukta ki violina kerdi katar Ismet Jašarevič.

“Ko kava than kerdile bilačipa e romane kedinake, than kaj so si kerdo zijani thaj o majbare čhelalipa thaj bilačipa ko kava kotor katari Europa ko Dujto sumnalesko maripa thaj gova nikana ni trubol te bistrelpe. Ko kava than si kerdo genocide na salde uparal romano dzijani, numa upral manušipe thaj upral sa europake mola agive so si thaj ačavipe ki modernikani Kroacijaki raštra”, phenda e soboresko reprezento Veljko Kajtazi kop o vakjaripe.

2 avgusto si alusardo sar memorijako give kana ko 2 avgusto 1944, ano Aušvic katar SS askera kerena sa o mudaripasa e Romenge save so ačile 2898. Thaj  o ustaško režimo ano Uštice ulavenasa e Romen averendar. Ko vakto katar 1941-1945 mudarde sasa majcra  16173 Roma, kolendar  5608 čhave thaj 4887 romnja.

I komemoracija agorsarda dendoj sajdipe e viktimonge anglal o lopardari,  thaj napal e dizjako šerutno Milan Bandič thaj e saboresko reprezento Velko Kajtazi nakade o than kaj so ka kerdol o muzej memorija e romane viktimonge. Ko kava objekto ka oven čute o bukja save so preperen e romane nacionalnikane minoritetenge ano Dujto sumnalesko maripe.

O stavova vakjarde ko kava teksti si stavova katar auktori thaj nisikaven i redaktorikani politika katar Phralipena.

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime