INTERVJU – Daniel Rafaelić: Baš savo i te ovol anglodzaibe dzanlo si te mange gova so kere bukji

0
35
Foto: screenshot/Youtube

Ko pervazora Romane kulturake dive ko marto thaj aprilo, save sa putarde egzibicijaja “Romengo drom- Milja berša Romengi migracija” ko Arheologijako muzeji ano Zagreb, e manušen save so avile, sasa len šajdipe te šunen disave teme katar romani historija thaj kultura katar profesori Daniel Rafaelić. I tema katar lesko dersi sa o Roma ki popularnikani kultura.

“Amenge si zaruri kurko. Te ovol amen, naj te ovon problemora. Jekhutno kurko si  o festivalija kote so kontinuiteti laja than thaj na sikavaja nesavi egzotika”, vakerela o profesori Rafaeloć ko intervju.

Ko adala teme thaj baš kroacijakoro sasuitnipe kergjam lafi e direktoresa ko Kroacijako audiovizuelnikano centro, o profesori Daniel Rafaelić.

Šunindoj tumen sar dena dersi, avilam dzi gova kaj tumen sa lošale golesa so keren bukji, si li čače gijate?

Va bahtalo sem sose resardem te pašakerav i historija thaj o kamipe mujal ofilmo. Dzikaj studirivasa historija ko Filozofijako fakulteto ano Zagreb, gndisaravasa sar te pašakerav kala duj bukja te hramosarav thaj te dav dersora golese. Sar studento dikjolasa sar te našti te ovol.  Napal dikhlem kaj sa šaj te ovol thaj šurakerdem te kerav meri karijera pašakerindoj i historija thaj o filmo. Siklilem kaj baš sako anglodzaibe dzanlo si te mange gova so kere bukji.

Ko tumare intervjua baš avera medie, arakhlam  but cra pendzarde, numa  interesnikane informacije, sar baš dnevniko e Dzozef Gobels. Šaj li gova te komentirin?

Gova so drabarde ko Gobelese dnevnikora mange sasa pučarkeribe. Anavjale, pučarkerava sa deš berša anglal te hramosarav mo lil “Kinematografija ko NDH(BKT)”. Dzikote rodava sa ko Berlin ko germanijake arhivora te arakhav informacije  baš i kenematografija ki jek totalitarnikani phuv savi si la rasna kanunora kote so si vakerdo sar trubul te dikjol i kultura, sakana avava sa dzi lesko alav. O Gobels sasa germanijako ministro baš propaganda, ko pire dnevnikora but hramolasa baš o filmora, save sa štembilirime ko šuru katar 2000 berša ko pervazora katar baro germanijako-rusijako projekto. Dzikaj drabaravasa avavasa dzi ko političara katar Biathinali Kroacijaki Them (BKT).

Harneste o Gobles dija kritika baš i kinematografija ki BKT sar našukar aksesi thaj napherdi edukacijaki-propagandno komponenta, numa ko detalija sikada o politikako hali. Dzezakerela sa o čhelale bukja so  kerenasa o ustašora vakjarindoj kaj maškar lende si salde kriminalcora. Sasa le bilačo gndipe baš o Ante Pavelič, a javere rigatar sikavelasa sajdipe e Milo Budak savo so kerda o  rasnikane kanunora ko BKT. Ačilem bi lafengo katar kala evidentora soske jek učo pozicirime dzeno ki nacistikani partija te kerel lafi mujal o ustašora. Gova nikana nišundem thaj nikana ni siklilem gova ani sikljovni, gova sikada mange savo barvalipe si ando arhivora.

Jekajek si thaj e filmoncar, so pobut rodena, sa majbut sikavdol. Gijate avilem dzi ko filmo katar Franjo Ledič, kolesa so šurakerdem o agiveso dersi. Baro miriklo si so egzistirilo gova filmi sose lesi arhiva si sa našaldi ko vakti katar BKT. O Ledič našindoj kara Zagrebresarda te lel pesa disavo snimimo materijalo, savo so bikenda len ki jugoslavijaki kinoteka. Te na ovolasa gova materijali ka ovolasa baro našalipe thaj ko konteksto e agiveso dersi.

O eksperiensi e arhiveske materijalesa thaj dzanlipe dzi savo so reslem, sikavol kaj amen dzivdisara ko jek propagandno kinjavale thana thaj me gndisarava kaj gova sasa salde jek nakhlo vakti. Amende thaj ko sumnal, šaj dikela pe o fašizmo  ko horizonto thaj gova naj lače thaj nimangavle. Sar historičaro, šaj but lače te pindzarav e avgo nišanora, a agive gola nišanora si but.

Ko gova konteksto, dikhen li e kroacijako sasuitnipe sar tolerantno?

Na nisar. Amenge trobul maškar amende toleracija. Amende o mrzibe si sar arhetipi, dušmanora  save so si amen ko jek vakti ja korkori keralen thaj mrzisara len dz ko agor taro dzivdipe. O humanikane vigjanija sikaven amen kaj si zaruri maškar amende te ovol empatija, numa amen ulam divo sasuitnipe bi empatijako thaj gova naj šukar. E  dizutnengo sasuitnipe kerdo ko gasave temelora sikavol  baro naastaribe, a o fašistikane ideje nakhle mujal o sasuitnipaske ikeriba bi te dikha gova. Trujal gova so dikjol kaj našti kerel pe khanči, zaruri si te kera takati baš lafesko tromalipe thaj vakeripe, soske ni ačol amen khanči aver. Amen save so studirisardam humanikane vigjanija thaj kerasa bukji, zaruri si te putra o sasuitnipe, sose si gova sar amenge ačavdo. Zaruri si te kera o sauitnipe majfleksibilno, numa me gndisarav kaj savore kolektivno pelam. Dzovapi ko kava pučipe  ka den o neve generacije, save so baš amaro sasuitnipe ka keren lafi vakteskere crdipasa kana pošukar ka dikhel pe.

Dzikote sine o dersi dikhaja sine kotor katar o filmora romane tematikasa, save si kerde katar naroma.  Si li filmora save so korkori peske kerde len o Roma?

Nikerdem pučarkeribe, numa dav man gogi kaj “Journal of Film Preservation” ko šuru katar2000 berš ikalda artiklo golese, numa akana golese našti phenav tumenge khanči. Jeke lafesa, gasave filmora si. Ko interaktivnikano lafikeribe e publikasa palo dersideibe o kolega  d-r Ljatif Demir profesoro ki romani čhib thaj liljaripe, lipargja kaj o Čarli Čaplin sasa Rom, ak gova s jek kotor katar  dzovapi ko tumaro pučibe.

Foto: Phralipen

Aso Tumaro gndipe savi si e kroacijaki  filmeski industrija?

Si man problemi e lafesa industrija, sose me gndiv kaj amen trubul akana te ova industrija. Golese trubul but love, amen nikana naj amen thaj phare si kaj amen nekana ka ovol amen sose amen sam ckni phuv thaj naj amen kurko golese. I industrija trubul te ovol la kurko ko kontinuiteti thaj sakana te ovol love, a napal te ovel khanči. Amende sakana si tinanipe katar finansijako tipi, politikako, sasuitnipasko thaj javer so šaj phareste te stabilizirilpe. Dujto, te šaj ova industrija zaruri si majbut te kerel pe prezentiribe sar ki phuv gijate thaj avral. Prezentacijake ko avera phuva palem trubul love, a gola situacije ka akharen tumen kaj sen but geniši. Gijate si jek phandli rota. Amenge trubul kurko. Te ovol amen naj te ovol problemi. Jekhutno kurko si o festivalora kolende sakana la than numa nisikava disavi egzotika. Ka ova industrija kana ko gola festivala ka la pursakora, save so nekana lasa len thaj kana ka la Oskar sar so lijam. Zaruri si te da dzi dzanipe kaj egzistiri thaj te la neve pursakora, sose ko purane si praho.

I koprodukcija e phuvencar katar purani Jugoslavija thaj katar Europaki Unija šaj te phenav kaj si industrija. Ko gova si interesnikane o produkcije save so aven avral ki Kroacija, ulavdo ani Dalmacija, sar so si i holivudeski produkcija “Game of Thrones”. Ko gasavo barabar butikeripe amare manuša aven dzi ko bare profesionalcora, savendar šaj but te sikljolpe. Baš industrija yaruri si kohezija, savo so amen najamen. Šaj te ova bari filmeski industrija, golese zaruri si te na dikha e avere sar konkurencija.

So šaj te vakeren so si amaro majbaro anglunipe ko keribe filmora?

Amaro majbaro anglunipe si amare dzijaneskere teme. Sasa but reakcije kaj ko paluno vakti kera filmora salde baš festivala sose gndisarel pe kaj lenge ka oven lače. Naj amen  čačipe. Me mangav te kerav jek serija salde publikake. Bizo te dikhel pe čačipe thaj love kaj nidzan ki kupa, me pakjav kaj gasave filmora ka nakhen em avral.

O filmi “Glembajevi” katar Antun Vrdoljak si jek katar o deš majšukar koacijake filmora so si snimosarde, trujal gova so avral najsa popularno. Sar te si, kava filmi si jek kataro stubora ki kroacijaki kultura sar so si o auktori Miroslav Krleža, e muzikako  auktori Arsen Dedič thaj sa gola save so kerde bukju ko kava filmi.

Amenge lungo vakti trubul filmi kate so šerutni tema ka ovol o sasuitnipe, so ka nišankerel jek generacija, na salde katar trijanda berša numa majbut golestar. Nekana kerasa filmora save so dikhenasa o čhave ano sikljovne thaj ko jek dikhenasa len i maškaruni thaj i majpurani  generacija. Bezehaske gasave filmora majbut ni snimonpe. Našti te ova jeka jek e Holivudesa, gova sikliljam. Numa šaj te oven amen filmora emocijencar, a gova si amaro anglunipe. Gasave filmora keren asari (uticaj) ki publika thaj keren manušesko iranipe.

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime