Katar i retrospektiva: Sakana „Porrenge kidutne“

0
19
Foto: imdb.com

E jugoslavijako filmi Porrenge kidutne  si kerdo katar srbijako redaktori Aleksandar  Petrovič ko 1967 berš. Jek si katar o šov jugoslavijake filmora save si nominirime baš Oskar thaj si avgo savo so sikavel e romengo dzivdipe kaj so istemalkerelpe i romani šhib. Majbaro kotor katar o sime si Roma salde o Bekim Fehmiju thaj panda nesave aktera ko kadrora sikaven pe ko jek naturako čhani ko phare dzivdipaske šartija (uvjeti).

O filmo čipotilpe ko purab katar i Vojvodina, a šerutni sima si o kinobikinibasko manuš Beli Bora porrari (Bekim Fehmiu), savo so zaradil golesa so kinel thaj biknel porra. Leski majbari konkurencija si o Mirta (Velimir Bata Živojnovič) kasa so dije lafi kate šaj te keren bukji.

Ko cra čipote kana e filmese analitičara keren lafi baš kava filmo, vakjaren kaj sikavel pe etnikano thaj čhibako turlipe ki Vojvodina thaj o fakti kaj trujal romani thaj srbijaki čhib, šunen pe thaj avera čhiba katar paše phuva, numa o sikavipe katar “Porrenge kedinara” sikavel o pašipe maškar Roma thaj o avera mnuša ki Srbija.

Anavjale, o Petrovič užarel o kiči kolesa so sikavel pe o o majoriteti dizutne, sar te distancirilpe  katar o Roma thaj vazdijepe sar civilizirime subjektora, a e Romen sar iracionalnikane divljakora. Thaj gijate jek niče moralesko užaripe katar pharno hristijanengo sasuitnipe, but lokheste astarel e butikeripasko čhani katar o Bora, sar te si o cenkibe jek kotor kataro bukjako vjavahari, a kana o Bora mangel te krstosarel thaj te prahol e mule thaj bikrstome romane čhave mujal e khangerijake (crkva) kanunora, sose kamen lese love.  O redaktori vakerel amenge kaj o love ule Devel, a o Roma golese si minsale (svjesni), dzikaj o majoriteti dizutne  dzivdin ki mitologija katar pumaro superioriteti. E khangerijako manuš Pavle (Mija Aleksič) sar moralnikano stubo ki Srbija, dikhel te biknel e Borase porra katar anglune  khangerijake manuša, a trujal gova phenel lese kaj si mangupi sose ni prandisajlo ani khangeri. Pal gova o Pavle pučol e Bora pijol li thaj ni dzarel o dzovapi korkori dopherel kaj but pijol. Ko jek vakti vakjarol lese te na akošel, a ki aver fraza phenel e Borase “to Romano dat”. Katar kava dikjon pe čuče ritualora kolencar so o majoriteti dizutne sikaven pe sar dominantno thaj golesa  vakeren pumaro priviligijako socioekonomikano statusi.

Pal gova o Pavle vakjarol e  Borase kaj biknel lese o porra katar anglune khangerijake manuša, save so leske lafencar romanisajle, mukle i khangeri, a ko agor katar o dijalogo vakjarol kaj vi vov ka mukel sa thaj ka dzal te kerel buki ani Germanija. O popo naj niso pojaver katar o Bora, numa sikavelpe sar manuš so arakhel o čačutne molja (vrijednost). Golesa si sikavdo o kič katar i khangeri te sikavel pe sar superiorno, a sa okola sar nacivilizirimo thaj bilačo.

Foto: imdb.com

Kaj o love ule Devel vakjarol thaj o Pavle kana phenel kaj e papinake porra si sar melekoske phaka, goja metafora šunel pe pobut fori ko filmi.

Panda jek egzampli katar o Roma sar  vod dikhen o sumnal, dendo si ki sekvenca katar i dzenaza  kana o Bora dikhel te kinel  e papinenge porra katar o čhave e mule manušese. Gote o Bora pučel jeke murše ko si lese naslednikora. O manuš vakerel lese dali gndisarel leske čhavenge.

O Bora ni pindzarel o lafora save so istemalkerel len (koristi)a so paše dz sa okola sime, vov sa gova dikhel le sar te avel dz ko love. Dikhindoj kaj o aktora si but naturistikane, Porrenge kedutne si le elementora sar dokumentarnikano filmi. O čačipe si sikavdo ko but ckno socioekonomikano hali e Romenge sikavdo prekal o mahale thaj o manuša, sa gova lafesa so sikavel e majoriteti dizutnen sar superiorno prekal ruheskere institucije. Kava realistikano stiliziribe si sikavde o pharne porra save so sikavela jekhipe thaj ruhjalipe.   

I kamra kote so o Mirta e Borosko konkurento, kerel e porra, si sahni parni, a o redaktori istemalkerel rošalipe sakana ola si ki kupa sar te sikavel kaj i kamra si dzeneti. Ko agor taro filmi marena pe čhurencar thaj o Bora mudarel e Mirta thaj ovena učarde parne porrencar. O Petrovic kate khelel e parne renkisa mangindoj te sikavel o nadošalipe, a ki kamra si o egoizmo katar o solduj sime ki kamra, sar thaj i roš so kerda len gijate. O love thaj o plesutnipe si gova so phandel e Devle thaj e manušen, e Romen thaj e parnen.

O parno renki ko jek sikavela  diso so palo leste garavelape sa so si bilačo ko kava sumnal, thaj gijate o Bora garavol e Mirtasko badaniki hev katar ko pahome devrijal. Goja sekvenca si kerdi horeske bašalipasa simbolo katar morali thaj jekajekhipe.

Kava filmi si ko jek thaj sikavipe e romane čačipase ko konteksti katar o nanijamalo socioekonomikano than thaj ko jek kritika baš dominantno ideologija katar superioriteti e majoriteteske dzijaneske telo minoritetora. Ko jek sikavela pe e romengo turlipe sar specifikano sasuitnipasko kontekstit haj jekajek e majoriteteske dzijanesa.

Trujal gova so nilija Oskar baš majšukar filmo, numa lija avgo pursako katar kritika ko Kan thaj golesa ulo kotor katar filmesko kanuni. Porrenge kedutne si jek katar majpendzarde sumnaleske filmora save so sikaven e Romengi kultura thaj ulo jek kotor latar.

O stavova vakjarde ko kava teksti si stavova katar auktori thaj nisikaven i redaktorikani politika katar Phralipena.

Komentiraj

Unesite svoj komentar
Unesite svoje ime